Slovensko gospodarstvo bo v boju s koronavirusom plačalo visoko ceno

V Banki Slovenije ugotavljamo, da bo cena, ki jo bo plačalo slovensko gospodarstvo zaradi izbruha pandemije koronavirusa, najverjetneje presegla tisto iz zadnje svetovne finančne krize. V analizi Vpliv koronavirusa na slovensko gospodarstvo smo namreč predpostavili tri možne scenarije nadaljnjega poteka dogodkov, na podlagi katerih smo izračunali potencialni vpliv na slovensko gospodarstvo. Izpostavljamo pa tudi velik vpliv na trg dela, inflacijo, zadolženost države in bančni sistem. Pri vseh treh scenarijih ocenjujemo, da bo vpliv koronavirusa na slovensko gospodarstvo zelo velik, odvisen pa bo predvsem od časa trajanja ukrepov za zaustavitev širjenja virusa in hitrosti okrevanja po njihovi odpravi.

V Banki Slovenije še poudarjamo, da so scenariji narejeni ob predpostavki odsotnosti ukrepov fiskalne in denarne politike za zajezitev gospodarske škode. Natančnejša ocena učinkov teh ukrepov, ki so jih oziroma jih še bodo sprejele vlada in mednarodne inštitucije za blažitev posledic gospodarske škode, bo možna, ko bodo ukrepi sprejeti in uveljavljeni.

Od 4. marca, ko je bil v Sloveniji potrjen prvi primer okužbe s koronavirusom, je slovenska vlada sprejela vrsto ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa in sploščevanje epidemiološke krivulje, podobno kot so to storile druge države. Sama epidemija, kot tudi sicer nujni ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa, bodo tako v Sloveniji kot v drugih državah po pričakovanjih imeli velike gospodarske posledice, kar potrjujejo tudi različni konvencionalni in nekonvencionalni kazalniki, ki nakazujejo precejšnje zmanjšanje aktivnosti v Sloveniji in po svetu.

Za oceno učinkov smo v Banki Slovenije predpostavili tri scenarije, ki se razlikujejo glede na število tednov zaustavitve (6, 10 oziroma 14 tednov) in hitrost okrevanja po odpravi zaustavitve ukrepov za zaustavitev širjenja virusa. Scenariji predvidevajo, da se bo del pomembnih šokov zavlekel v mesece po odpravi ukrepov, obseg teh prenosov pa se spreminja po različnih scenarijih in aktivnostih.

"Medtem ko se resnost učinka po scenarijih zaostruje, rezultati analize kažejo, da bo cena, ki jo bo plačalo slovensko gospodarstvo zaradi izbruha novega koronavirusa, verjetno presegla tisto zaradi svetovne finančne krize," ugotavljamo v Banki Slovenije. Medletni padec BDP naj bi tako po naših ocenah v letošnjem letu znašal med 6 in 16 %.

Prav tako bo upadla zasebna potrošnja, predvsem v delih, kjer je potreben neposreden stik med kupcem in ponudnikom storitev oz. prodajalcem, npr. v primeru gostinskih in hotelskih storitev, prevoza ter storitev, povezanih z rekreacijo in kulturo. V primeru različnih scenarijev se ob pričakovanju, da se potrošnja v določenem delu nadomesti s spletnimi nakupi, ocenjuje, da bo ta upadla za med 2,4 in 9 % v letošnjem letu, najbolj v drugem četrtletju.

Velik bo tudi vpliv na trg dela. Medletni padec zaposlenosti naj bi v odsotnosti ukrepov glede na različne scenarije znašal med 1,8 in 4,7 %, stopnja brezposelnosti pa bi se lahko več kot podvojila. Končni učinki na trg dela bodo še posebno odvisni od učinkovitosti predlaganih ukrepov za blaženje posledic krize, ki naj bi znatno znižali stroške dela med trajanjem epidemije in s tem prispevali k ohranitvi delovnih mest.      

Glede na različne scenarije bi se cene medletno lahko v povprečju znižale do okoli enega odstotka. Letos bodo rast cen ob strmoglavljenju svetovnih cen nafte v večji meri zniževali cenejši energenti, medtem ko bo medletna rast cen hrane še porasla. Ob upadu povpraševanja po storitvah osebne nege in rekreacije, počitniških paketov in nastanitev ter transporta se bo pomembno znižala tudi osnovna inflacija.

Ob negativni gospodarski rasti se bo povečala tudi zadolženost države. Zgolj padec BDP, ki bi bil skladen z našimi ocenami, bo povečal zadolženost na med približno 70 in 80 % BDP. V to oceno niso všteti fiskalni ukrepi države, ki bodo na eni strani povečali raven nominalnega dolga, na drugi strani pa nekoliko ublažili padec gospodarske aktivnosti.

Zagon ponovnega investicijskega cikla bo odvisen od sposobnost tako podjetij kot bank, da preživijo obdobje trajanja omejitev. V zagotavljanje preživetja podjetij je usmerjen tudi interventni ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcem. Po oceni Banke Slovenije bo ta ukrep ob nekaterih predpostavkah in omenjenih scenarijih banke prikrajšal za denarni tok med 0,9 in 1,6 milijarde EUR. V najbolj neugodnem scenariju, kjer vsa podjetja pod vplivom šoka koronavirusa zaprosijo za odlog odplačil, pa bo izpad denarnega toka znašal 2 milijardi EUR. Banke imajo tudi po tem scenariju dovolj likvidnih sredstev – izpad denarnega toka znaša 35 % primarne likvidnosti – in bi, v odsotnosti stečajev podjetij in kopičenja izgub s tega naslova, morale biti sposobne zagotavljati gospodarstvu sredstva za ponoven zagon aktivnosti.

V Banki Slovenije še poudarjamo, da so scenariji narejeni ob predpostavki odsotnosti vseh ukrepov za zajezitev gospodarske škode. Natančnejša ocena učinkov teh ukrepov, ki so jih oziroma jih še bodo sprejele vlada in mednarodne inštitucije za blažitev posledic gospodarske škode, bo možna, ko bodo ukrepi sprejeti ter predstavljen načrt njihove izvedbe. Vsekakor pa rezultati trenutne analize kažejo na nujnost usklajenega ukrepanja inštitucij tako na državni kot ravni skupnih evropskih institucij.

Celotna analiza je na voljo na povezavi.