Izvajanje programa PEPP

Na Svetu ECB smo 18. 3. 2020 sprejeli nov, začasni oziroma izredni program odkupov vrednostnih papirjev za čas pandemije (Pandemic Emergency Purchase Programme – PEPP) v skupnem obsegu 750 mrd EUR, kar je primerljivo s 6 % BDP evrskega območja. Nakupi v okviru novega programa so se začeli izvajati 26. 3. 2020 in bodo potekali do konca letošnjega leta.

Nakupi v okviru programa PEPP vključujejo vse primerne naložbene razrede iz obstoječega programa APP:

• obveznice javnega sektorja; kot novost tudi zakladne menice z dospelostjo nad 70 dni,
• podjetniške obveznice; kot novost tudi komercialne zapise z dospelostjo nad 28 dni,
• krite obveznice,
• listinjene vrednostne papirje.

Za nakupe v okviru programa PEPP so primerni vrednostni papirji javnega sektorja držav evrskega območja, katerih preostala zapadlost ob nakupu znaša najmanj 70 dni ter največ 30 let in 364 dni. Za nakupe v okviru vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja so primerni vrednostni papirji s preostalo zapadlostjo ob nakupu najmanj 28 dni ter največ 30 let in 364 dni. Primerni so tudi komercialni zapisi, ki imajo ustrezno kreditno kvaliteto. Kot ustrezna kreditna kvaliteta se šteje bonitetna ocena najmanj stopnje kreditne kvalitete 3 na usklajeni lestvici bonitetnih ocen Evrosistema (tj. primerljivo bonitetni oceni BBB-). Vsi dolžniški vrednostni papirji morajo biti primerni tudi kot tržno finančno premoženje za zavarovanje kreditnih poslov Evrosistema (skladno z delom 4 Smernice Evropske centralne banke, ECB/2014/60 s spremembami).

Vrednostne papirje javnega sektorja kupujemo ECB in nacionalne centralne banke Evrosistema izključno na sekundarnem trgu, saj tako zagotavljamo skladnost s prepovedjo monetarnega financiranja (izpolnjevanje 123. člena Pogodbe o delovanju Evropske Unije). Na primarnem trgu, tj. neposredno ob izdaji, centralne banke ESCB vrednostnih papirjev javnega sektorja ne smemo kupovati. Prav tako moramo upoštevati določene omejitve pri nakupu vrednostnih papirjev v času novih izdaj oz. povečanih izdaj – da bi omogočili prosto oblikovanje tržne cene ob izdaji, kar pomeni, da v določenem obdobju podobnih vrednostnih papirjev ne smemo kupovati.

Pri razporeditvi stanja skupnih neto nakupov vrednostnih papirjev javnega sektorja med jurisdikcije Evrosistema se upošteva vpisani kapital, ki ga imamo posamezne nacionalne centralne banke v kapitalu ECB, kakor je navedeno v členu 29 Statuta ESCB (t. i. razdelitev nakupov po kapitalskem ključu ECB). Kapitalski ključ je za Slovenijo na dan 1. 2. 2020 znašal 0,4815 %. Ob tem je treba poudariti, da kvota 750 mrd EUR velja za vse nakupe v okviru programa PEPP in ne le za nakupe javnega sektorja – del nakupov iz te kvote se torej izvede v vrednostnih papirjih privatnega sektorja. Razporeditev nakupov po naložbenih razredih ni javna in se v okviru Evrosistema o njej odločamo fleksibilno. Mogoče je spreminjanje razporeditve tokov nakupov v času, med kategorijami finančnega premoženja in med državami. O hitrosti in sestavi mesečnih nakupov odloča Izvršilni odbor ECB.

V okviru Evrosistema izvajamo nakupe v okviru programa PEPP decentralizirano in po principu specializacije. Nakupe vrednostnih papirjev javnega sektorja izvaja vsaka NCB za svojo jurisdikcijo, v manjšem delu (10 %) pa vse jurisdikcije kupuje tudi ECB. Banka Slovenije skladno s tem izvaja nakupe vrednostnih papirjev javnega sektorja, v okviru katerih kupujemo obveznice, izdane s strani Republike Slovenije in s strani priznanih agencij. Seznam primernih agencij je javen in je objavljen na povezavi. V Sloveniji so priznane agencije SID banka, DARS in SDH. Ne glede na primernost teh institucij morajo izdani dolžniški vrednostni papirji izpolnjevati tudi kriterije primernosti za nakupe v okviru programa PEPP.

Nakupe vrednostnih papirjev izdanih s strani Republike Slovenije torej na sekundarnem trgu v okviru programa PEPP kupuje pretežno Banka Slovenije in v manjšem delu ECB. Pri tem moramo upoštevati, kot izhaja iz zgornjega opisa, dodelitev kvote, ki odpade na Slovenijo, poleg tega pa tudi limite na posamezno izdajo in izdajatelja, kot veljajo za posamezen program. Limite določi Svet ECB v okviru svojih pristojnosti za izpolnjevanje svojega mandata in smo jih članice Evrosistema pri nakupih zavezane upoštevati.

Vrednostne papirje kupujemo od institucij, ki izpolnjujejo kriterije primernosti za sodelovanje pri operacijah denarne politike in drugih nasprotnih strank, ki jih uporabljamo pri upravljanju svojega premoženja.

Nakupov vrednostnih papirjev, izdanih s strani privatnega sektorja, Banka Slovenije ne izvaja. Nakupe primernih dolžniških vrednostnih papirjev slovenskega podjetniškega sektorja v imenu Evrosistema izvaja belgijska centralna banka. V Sloveniji trenutno ni izdanih primernih kritih in listinjenih obveznic.