Odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z interventnim zakonom o obveznem odlogu plačila obveznosti kreditojemalcev
Na predlog Vlade RS je bil sprejet Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK). Način implementacije zakona je stvar poslovne odločitve posamezne banke. V pomoč kreditojemalcem pa v Banki Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za finance RS, ki je zakon tudi pripravilo, objavljamo odgovore na nekatera najpogostejša vprašanja. Za morebitna podrobnejša vprašanja se, prosimo, obrnite na ministrstvo.
1. Katere kreditne obveznosti zajema ZIUOPOK? Ali je vključen tudi leasing in možnost prekoračitve stanja na plačilnem računu?
ZIUOPOK ne opredeljuje, kaj je kreditna pogodba, v zvezi s katero je mogoče zaprositi za odlog plačila obveznosti. Zato so za odgovor na to vprašanje relevantni drugi predpisi: splošno kreditno pogodbo ureja Zakon o obligacijskih razmerjih ali krajše ZOR, potrošniško kreditno pogodbo pa Zakon o potrošniških kreditih ali krajše ZPotK-2. Potrošniška kreditna pogodba po ZPotK-2 med drugim zajema tudi finančni zakup potrošnika ali leasing in dovoljeno možnost prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošnika. S tem pa bankam ni onemogočeno odobravanje odlogov plačila obveznosti (tako poslovnim subjektom kot potrošnikom) tudi za druge vrste bančnih produktov, ki ne zapadejo pod definicijo kreditne pogodbe po 1065. členu ZOR ali ZPotK-2, v skladu z njihovimi notranjimi pravili.
2. Ali zakon velja za leasing družbe?
Ne. ZIUOPOK ne velja za leasing družbe, ampak le za banke in hranilnice, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnice bank države članice, ki ima sedež v Republiki Sloveniji.
3. Ali zakon velja tudi za podjetniške obveznice?
Ne. ZIUOPOK določa le ukrep odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe.
4. Ali ZIUOPOK velja za komitente, ki so rezidenti Republike Slovenije, niso pa njeni državljani?
Ne. ZIUOPOK za te osebe ne velja.
5. Ali se lahko banka in kreditojemalec dogovorita za krajši ali daljši rok odloga?
Da. Banka in kreditojemalec se lahko sporazumno dogovorita o krajšem ali daljšem obdobju odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, če je to za kreditojemalca ugodnejše in če to želi. Prav tako se lahko sporazumno dogovorita o drugačnih značilnostih odloga plačila. Tudi takšni dogovori se štejejo kot ukrepi, sklenjeni na podlagi interventnega zakona.
6. Ali lahko banka zaračuna stroške za odlog ? Lahko odlog pogojuje z drugimi pogoji?
Zakon ne vsebuje določb glede stroškov odobritve odloga in sklenitve aneksa h kreditni pogodbi, zato ni pravne podlage za prepoved zaračunavanja nadomestil, ki bi jih banke določile s cenikom/tarifo za obravnavo zahtev za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe. Poslovne banke pa pozivamo, naj v cenikih/tarifah zaradi obravnave vlog za odlog plačila določijo na dejanskih stroških osnovana razumna nadomestila, saj namen ZIUOPOK ni omogočiti zvišanje neobrestnih prihodkov na račun izrednih okoliščin. Vsebina aneksa je rezultat izražanja svobodne volje obeh pogodbenih strank. Vendar pa morebitne dodatne nerazumne zahteve banke, zaradi česar (upravičen) odlog plačila ne bi bil operacionaliziran, niso v skladu z zakonom. V skrajnem primeru bi Banka Slovenije kot nadzornik lahko štela, da banka kreditojemalcu, ki je utemeljil razloge ali izkazal izpolnjevanje pogoja, ni odobrila odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, s čemer bi storila prekršek po ZIUOPOK.
7. Kako je urejeno vprašanje višine obrokov? Kako je z obračunavanjem? Kdaj v plačilo zapadejo odložene obresti?
Z dopolnitvijo 5. člena ZIUOPOK je določeno, da se kreditojemalcu odloži tako plačilo še nezapadle glavnice kot tudi plačilo obresti, pri čemer pa se obresti obračunavajo naprej po redni obrestni meri, dogovorjeni ob sklenitvi kreditne pogodbe, vendar v času odloga plačila ne zapadejo v plačilo. Kreditojemalec obresti v času odloga tako ni dolžan plačevati, se pa obresti kljub temu obračunavajo, zato se z aneksom h kreditni pogodbi banka in kreditojemalec dogovorita, na kakšen način jih bo poplačal po zaključku odloga. Na željo kreditojemalca pa je mogoče dogovoriti tudi sprotno plačilo obresti v času trajanja odloga plačila. Drugačna ureditev bi namreč pomenila delni odpis obveznosti kreditojemalca, kar pa ni namen zakona.
8. Kaj se zgodi po končanem odlogu?
Po izteku obdobja odloga plačila prvi odloženi obrok zapade v plačilo 12 mesecev kasneje, kot je bilo dogovorjeno v prvotni kreditni pogodbi. To pomeni, da se plačilo vsake posamezne obveznosti zamakne za 12 mesecev. Na primer, če bi posamezne obveznosti zapadle v plačilo 30. 6. 2020, 30. 9. 2020, 31. 12. 2020 in 31. 3. 2021, bodo po odlogu zapadle na 30. 6. 2021, 30. 9. 2021, 31. 12. 2021 in 31. 3. 2022. Lahko pa se kreditojemalec in banka sporazumno dogovorita za rok plačila obveznosti, ki je za kreditojemalca ugodnejši.
9. Kako je s podaljševanjem zavarovanja posojil?
ZIUOPOK določa, da se za čas trajanja odloga plačila podaljša tudi zapadlost pogodbe, ki služi za zavarovanje kreditne pogodbe.
10. Kaj če kreditojemalec izpolnjuje vse pogoje za odlog skladno z interventnim zakonom, z izjemo tega, da so posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe zapadle v plačilo pred 12. 3. 2020 in niso bile plačane?
Posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, ki niso zapadle v plačilo pred razglasitvijo epidemije virusa, so predmet odloga plačila, medtem ko posamezne obveznosti iz iste kreditne pogodbe, ki so zapadle v plačilo pred razglasitvijo epidemije virusa, niso predmet odloga plačila po ZIUOPOK. Lahko pa se banka kadarkoli sporazumno s kreditojemalcem dogovori za odlog plačila tudi tistih obveznosti, ki jih ZIUOPOK ne zajema, kot so obveznosti, ki so zapadle v plačilo pred 12. 3. 2020. Ne sme pa banka pogojevati odloga plačila nezapadlih obveznosti s plačilom tistih, ki so zapadle pred 12. 3. 2020.
11. Kdo poda izjavo, da ima kreditojemalec na dan 31. 12. 2019 poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev?
Kreditojemalec pisno izjavo o poravnanih zapadlih obveznostih zagotovi sam, izjavi pa priloži potrdilo pristojnega davčnega urada.
12. Kako fizična oseba utemeljuje in izkazuje svojo nezmožnost poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko?
ZIUOPOK ne predpisuje posebne vloge ali zahteve za odlog plačila, zato je to stvar dogovora med banko in kreditojemalcem. Navedeno velja tako za način posredovanja izjave kot tudi za opredelitev natančnejše vsebine in dokazil, ki jih bo banka upoštevala pri odobritvi. Pri tem pa mora banka ostati v zakonskem okviru in kreditojemalcem ne sme postavljati nerazumnih zahtev.
13. Ali ZIUOPOK velja tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene ali odobrene v obdobju veljavnosti tega zakona?
Da, ZIUOPOK se uporablja tudi v teh primerih, če se kreditojemalec odloči, da bo izkoristil možnost, ki mu jo zakon ponuja. Vendar mora tudi v tem primeru utemeljiti nezmožnost zagotavljanja poplačila obveznosti zaradi epidemije novega koronavirusa, razen v kolikor mu je bilo z vladnim ali občinskim odlokom prepovedano opravljanje dejavnosti. Slednje ne pomeni, da banka tudi nov kredit odobri avtomatsko. V kolikor kredit odobri, pa je do odloga v primeru omenjenega odloka stranka upravičena avtomatsko.