Prvi razpoložljivi podatki že nakazujejo močan padec gospodarske aktivnosti

Prvi gospodarski kazalci potrjujejo, da se gospodarske razmere na prehodu v drugo četrtletje v evrskem območju naglo zaostrujejo. Podobno je tudi v Sloveniji, kjer beležimo predvsem velik padec pričakovanega povpraševanja podjetij in začetek zaostrovanja razmer na trgu dela. V  publikaciji Gospodarska in finančna gibanja, ki je izšla danes, v Banki Slovenije poudarjamo tudi, da je Slovenija za razliko od prejšnje krize v to vstopila z ugodnimi makroekonomskimi kazalci.

Zaradi pandemije koronavirusa se svetovne gospodarske razmere naglo zaostrujejo. Za evrsko območje prvi kazalniki že nakazujejo močan padec gospodarske aktivnosti in poslabšanje razmer na trgu dela ob koncu letošnjega prvega četrtletja. Dodaten upad pričakujemo v drugem četrtletju. V primerjavi z gospodarskim šokom v letih 2008–2009 bodo zaradi narave ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni razmere tokrat slabše predvsem v številnih storitvenih dejavnostih, kar že nakazujejo anketne ocene prihodnjega povpraševanja podjetij. Ob hitrem širjenju pandemije in veliki negotovosti glede njenega trajanja se napovedi gospodarskih gibanj v zadnjih tednih hitro znižujejo, zato bi bila lahko letošnja recesija še močnejša od trenutnih ocen.

Zaradi šoka v povpraševanju se je nafta občutno pocenila, 9. aprila je bila medletno cenejša za več kot 60 %, hkrati pa so se znižale tudi cene drugih surovin, zato se v mednarodnem okolju krepijo deflacijski pritiski.

Ker gre za močan globalni šok, je temu primerno tudi izredno ukrepanje centralnih bank in vlad za preprečitev finančnega, gospodarskega in socialnega zloma. V EU znaša po do zdaj znanih ukrepih znesek neposrednih in posrednih pomoči fiskalne in denarne politike približno 5.000 mrd EUR, v ZDA pa na primer kar 10.000 mrd USD, v obeh primerih pa znaten delež pomoči prevzemata ECB oziroma FED.

Tudi Slovenija se že sooča z globoko krizo, kjer pa razpoložljivi anketni podatki še ne kažejo vseh njenih razsežnosti. Gospodarska klima se je marca močno poslabšala, vendar je vrednost kazalnika še precej nad dnom iz prejšnje krize. Podjetja so marca trenutno moč povpraševanja ocenjevala kot še razmeroma ugodno, prvi resnejši obrisi težav, s katerimi se danes soočajo, pa so se pokazali v njihovih ocenah pričakovanega povpraševanja. Te so se marca močno znižale – v predelovalnih dejavnostih in zasebnih storitvah (brez trgovine) gre za eno največjih mesečnih znižanj do zdaj.

Slika: Pričakovano povpraševanje v naslednjih treh mesecih

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.

Pojavljajo se že tudi prvi znaki močnejšega poslabšanja razmer na trgu dela. Marca se je število novoprijavljenih v registrirano brezposelnost medletno povečalo za več kot 56 %, močno so se znižali tudi kazalniki pričakovanega zaposlovanja v podjetjih. V storitvenih dejavnostih (brez trgovine) je bilo mesečno znižanje kazalnika pričakovanega zaposlovanja največje po začetku prejšnje krize novembra 2008.

Padec inflacije v marcu je bil zaradi pocenitve elektrike močnejši kot v povprečju evrskega območja. Inflacija se je v primerjavi s februarjem znižala za 1,3 odstotne točke in je bila 0,7-odstotna. Tolikšna je bila tudi evrska inflacija, ki se je glede na februar znižala za 0,5 odstotne točke. Močnejši padec slovenske inflacije je predvsem posledica cenejše električne energije, ki se je v okviru ukrepov za blaženje socialnih in gospodarskih posledic epidemije novega koronavirusa marca pocenila za skoraj 30 %. Zaradi padca svetovnih cen nafte so bila spet nekoliko cenejša tudi goriva, vendar pa je večji vpliv nižjih cen nafte na slovensko inflacijo mogoče pričakovati v aprilu.

Kako pripravljeni vstopamo v krizo

Slovenija je v letošnjo krizo vstopila z dobrimi makroekonomskim kazalci, v boljšem položaju sta tako podjetniški kot finančni sektor. Zadolženost podjetij in gospodinjstev je nizka in precej pod povprečjem evrskega območja. Prav tako je bil lani s 66,1 % BDP precej pod povprečjem slovenski javni dolg, ki pa ostaja v primerjavi z začetkom prejšnje krize (22,5 %) precej višji. V primerjavi s prejšnjo krizo je z 19,3 % BDP bistveno ugodnejša neto dolžniška finančna pozicija države. Stopnja anketne brezposelnosti je ena najnižjih med članicami. Tudi finančni sektor je v dobri kondiciji. Kapitalska ustreznost in likvidnostna pozicija bank sta ugodni. Glede na obdobje pred zadnjo krizo se je bistveno izboljšala tudi struktura financiranja bank. Večina teh kazalnikov se bo v krizi bistveno poslabšala, vendar njihove trenutne ravni dajejo dobro izhodišče za boj s krizo.

V Banki Slovenije smo pred dnevi pripravili tudi analizo, v kateri glede na različne predpostavljene scenarije ugotavljamo, da bo slovensko gospodarstvo v boju s koronavirusom plačalo visoko ceno. Analiza je na voljo na povezavi.

Publikacija Gospodarska in finančna gibanja.