Sporočilo za javnost po seji Sveta BS 26. maja 2015
Svet Banke Slovenije je na današnji seji obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
Obravnaval in sprejel več gradiv, in sicer Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2015, Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 2015 in Analizo nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve in izračun stroškov košaric plačilnih storitev - 2014.
V začetku leta 2015 so razmere v bančnem sistemu bolj stabilne kot v obdobju pred začetkom procesa bančne sanacije. Poleg pozitivnih učinkov tega procesa so k bolj ugodnemu razvoju sistemskih tveganj prispevali tudi izboljšanje makroekonomskega okolja in ugodna pričakovanja tako v Sloveniji kot v evroobmočju. Ob zniževanju kreditnega tveganja stopa v ospredje dohodkovno tveganje, ki je bilo v preteklih letih predvsem pod vplivom visokih oslabitev nedonosnih terjatev, v letošnjem letu pa predvsem okolja nizkih referenčnih obrestnih mer in neugodnih sprememb v strukturi naložb bank v smeri manj tveganih in hkrati manj donosnih.
Kreditno tveganje ostaja med najpomembnejšimi tveganji v bančnem sistemu, vendar na nižji ravni kot pred enim letom. K znižanju obsega in deleža nedonosnih terjatev (terjatev v zamudi nad 90 dni) do marca na 11,4%, ni prispeval samo prenos nedonosnih terjatev na DUTB v zadnjem četrtletju 2014, ampak tudi avtonomen proces izboljševanja kakovosti kreditnega portfelja. Proces zniževanja deleža terjatev v zamudi nad 90 dni bi bil še hitrejši, če se banke ne bi soočale s krčenjem obsega poslovanja.
Zadnje mesece več indikatorjev kaže, da bi lahko prišlo do obrata v kreditiranju nebančnega sektorja. Pri posojilih podjetjem se je začela rast obsega novoodobrenih posojil, zlasti dolgoročnih. Posojilne obrestne mere bank se letos hitro znižujejo in približujejo povprečju evroobmočja, kar povečuje njihovo konkurenčnost ter lahko ugodno vpliva na povečanje kreditnega povpraševanja podjetij, ki se zdaj napaja v tujini. Povpraševanje podjetij po posojilih se krepi od začetka lanskega leta, še dlje pa povpraševanje velikih podjetij. Gospodinjstva ostajajo še naprej zadržana do dodatnega zadolževanja, kar se kaže predvsem v šibkem povpraševanju po potrošniših posojilih, medtem ko stanovanjsko kreditiranje ohranja pozitivno dinamiko.
Še naprej ostaja najslabša kakovost terjatev v segmentu izpostavljenosti do tujcev in v segmentu izpostavljenosti do podjetij. Nedonosne terjatve do tujcev po obsegu že dlje časa ostajajo nespremenjene, po relativni velikosti pa naraščajo, in dosegajo že četrtino celotnih nedonosih terjatev bančnega sistema. To je enkrat več kot pred začetkom procesa sanacije bank.
Za nadaljnje izboljšanje kakovosti portfelja terjatev do podjetij je ključnega pomena nadaljnje finančno in poslovno prestrukturiranje podjetij, čeprav je s 17,8%-nim deležem nedonosnih terjatev kakovost terjatev do podjetij že bistveno ugodnejša kot pred začetkom sanacije bank. Nadaljevanje domačega gospodarskega okrevanja bo pomemben dejavnik lažjega finančnega prestrukturiranja podjetij. To poteka posebej intenzivno v zadnjih treh letih, ko se je finančni vzvod podjetij znižal za 23 odstotnih točk, na ne več izstopajočih 112%. Že od začetka finančne krize je zniževanje finančnega vzvoda predvsem posledica zniževanja dolžniških obveznosti in v precej manjši meri povečevanja lastniškega kapitala. Vendar se bo proces razdolževanja v prihodnjem obdobju prav zaradi gospodarskega okrevanja upočasnil. Sposobnost servisiranja dolga slovenskih podjetij se je lani izboljšala, saj se je neto finančni dolg v razmerju do EBITDA znižal tudi na račun podvojitve neto dobička v realnem sektorju. Kljub izboljšanju sposobnosti servisiranja dolga morajo podjetja v bodoče skrbeti za bolj vzdržno razmerje med lastniškim in dolžniškim financiranjem kot v predkriznem obdobju.
V sektorju podjetij je relativno slabša kakovost portfelja malih in srednje velikih podjetij (MSP), kar predstavlja večji izziv za njihovo razreševanje zaradi večje razpršenosti. Ta del portfelja predstavlja že 64% vseh nedonosnih terjatev do podjetij. Zato je upravičeno pričakovanje, da bodo banke temu delu portfelja namenile več aktivnosti za prestrukturiranje in razreševanje dolga. Če so bila v prvem obdobju krize do leta 2012 pod večjim finančnim stresom velika podjetja, pa je zadnje obdobje krize močno prizadelo segment MSP. Kar 74% celotnega presežnega dolga podjetij, ki se postopoma zmanjšuje, je koncentriranega v segmentu MSP. Ta podjetja so bistveno bolj uspešno znižala svoj finančni vzvod v kriznem obdobju kot velika podjetja, vendar so še vedno omejena pri bančnem financiranju. MSP potrebujejo tudi več možnosti lastniškega financiranja prek alternativnih finančnih institucij ali prek kapitalskega trga, ki bi tej skupini podjetij omogočil nove investicije in z generiranjem višjih prihodkov pripomogel k zniževanju presežnega dolga. V splošnem za slovenska podjetja velja, da bi njihovo nadaljnje prilagajanje finančnega vzvoda moralo v prihodnje v večji meri temeljiti na dodatnem lastniškem financiranju in manj na zniževanju dolga. Prav zniževanje dolga v podjetjih je v preteklosti vplivalo na poslabševanje likvidnosti realnega sektorja in v nadaljevanju na poslabševanje kakovosti kreditnega portfelja bank.
Pokritost nedonosnih terjatev z oslabitvami se je dodatno povečala na 64%. Zaradi tega in zaradi obsežne dokapitalizacije bank med decembrom 2013 in decembrom 2014, se je močno povečala odpornost bank do morebitnih večjih izgub. Razmerje med neoslabljenim delom nedonosnih terjatev in kapitalom bank se je s 106% pred začetkom procesa sanacije znižalo na 35%, predvsem pri velikih domačih bankah, še vedno pa je neugodno pri majhnih domačih bankah, ki še ne dosegajo zadostne kapitalske ustreznosti.
Količnika kapitalske ustreznosti (KU) in kapitalske ustreznosti temeljnega kapitala (KU T1) sta se lani dodatno povečala, prvi na 17,9% in drugi na 17,2% ter presegla povprečje držav EU. Izboljšanje je predvsem posledica dokapitalizacij Abanke in Banke Celje in zniževanja kapitalskih zahtev, večinoma zaradi prenosa njunih terjatev na DUTB, ki je zmanjšal izpostavljenosti z najvišjo utežjo tveganja. Ob zniževanju tveganja solventnosti za povprečje bančnega sistema in zlasti za velike domače banke, pa ostajajo temu tveganju, kljub izboljšanju v letu 2014, še naprej izpostavljene majhne domače banke.
Dohodkovno tveganje bank je ena od redkih oblik tveganj z naraščajočo tendenco. Kljub začasnemu zvišanju neto obrestne marže v preteklem letu, je dobičkonosnost bank omejena zaradi nizke ravni tržnih obrestnih mer, krčenja obsega poslovanja bank in visokega deleža nedonosnih posojil v portfelju bank. Znižanju depozitnih obrestnih mer so banke z odlogom začele zniževati tudi posojilne obrestne mere, kar lahko na dohodke bank na kratek rok vpliva neugodno, na dolgi rok pa vzpodbudi večje kreditiranje in vrnitev med komitente dela podjetij, ki se pod ugodnejšimi pogoji financirajo v tujini. Zaradi nenaklonjenosti tveganju banke ohranjajo obsežen del naložb v nizko tveganih in nizko donosnih naložbah.
Razmere nizkih obrestnih mer so v letu 2014 vplivale na povečevanje obrestnega tveganja v bankah. Banke so postale bolj izpostavljene tveganju zvišanja obrestnih mer, zaradi naraščanja deleža naložb v vrednostne papirje z daljšim povprečnim obdobjem prilagajanja obrestnih mer in krajšanja ročnosti virov financiranja. Verjetnost nadaljnjega zniževanja obrestnih mer se je močno znižala hkrati pa povečala verjetnost zvišanja obrestnih mer v prihodnosti.
Banke so se v preteklih letih intenzivno razdolževale na grosističnih trgih, lani se je ta proces zaradi zmanjšanja preostalega dolga že močno upočasnil. Struktura financiranja je podobna strukturi pred začetkom obdobja obsežega zadolževanja bank v tujini: delež posojil pri tujih bankah se je s 36% pred začetkom krize znižal na 15,4%, financiranje pri ECB je z najvišjega deleža 8,7% konec 2012 ponovno pri le 2,2%. Tveganje refinanciranja se je posledično znižalo, po daljšem obdobju so se tudi banke v večinski domači lasti uspele zadolžiti na grosističnih trgih. Bolj kot za tveganje refinanciranja postajajo banke ranljive pri ohranjanju stabilne strukture financiranja. Vloge nebančnega sektorja, zlasti gospodinjstev, kot najbolj stabilnega vira, pridobivajo na deležu, vendar se rast postopoma umirja. Porast vpoglednih vlog v njihovi strukturi kaže na pripravljenost vlagateljev na iskanje alternativnih naložb, kar se že odraža na porastu neto vplačil v vzajemne sklade, ob umirjanju rasti vlog v bankah. Kljub temu banke v trenutnih razmerah visoke presežne likvidnosti naj ne bi bile deležne povečanja likvidnostnega tveganja. Nestandardni monetarni ukrepi ECB zagotavljajo bankam relativno poceni in stabilen vir likvidnosti in tudi možnost povečevanja kreditiranja. Tega slovenske banke v preteklem letu niso izkoristile v pomembnejšem obsegu.
Če je sanacija dela bančnega sistema z izboljšanimi makroekonomskimi razmerami pomembno prispevala k večji odpornosti bančnega sistema na nepričakovane šoke, pa so razmere nizkih obrestnih mer vnesle spremembe v druge segmente finančnega sektorja. Na pomenu ponovno pridobivajo nebančni finančni posredniki, kot so lizing družbe. Na strani varčevanja se je povečalo vlaganje sredstev v investicijske sklade in v druge oblike aktiv. Za razliko od bank ostaja bančništvo v senci bistveno manj regulirano in nadzorovano.
Op.: Poročilo o finančni stabilnosti, maj 2015 je bilo na spletni strani BS objavljeno 2.6.2015.
Gospodarska rast evrskega območja se je v prvem četrtletju še naprej krepila, čeprav dokaj neizenačeno in v povprečju z zgolj zmerno dinamiko. Četrtletna rast se je dvignila na 0,4 %, medletna stopnja pa na 1,0 %. Nemška rast je nekoliko zaostala za pričakovano, medtem ko so se v drugih osrednjih evrskih gospodarstvih stopnje rasti večinoma povečale. Lansko zniževanje brezposelnosti se je zaustavilo, a brez obračanja nazaj navzgor. Po štirih mesecih negativne inflacije se je medletna rast cen aprila že povrnila na nič in prevladuje pričakovanje, da se bo v naslednjih mesecih še bolj oddaljila od območja deflacije. Kazalniki gospodarske klime so se po treh mesecih rasti aprila in maja nekoliko znižali, a ostajajo na najvišjih ravneh v zadnjih treh letih. Večina napovedi za glavne slovenske izvozne trge ostaja ugodna, razen za Rusijo.
Solidno tuje povpraševanje ter rast stroškovne konkurenčnosti sta v prvem četrtletju ohranjala dobro rast slovenske industrijske proizvodnje in izvoza, poleg izvoza blaga tudi izvoza storitev, tako da se je presežek tekočega računa ohranjal na ravni okrog 6 % BDP. Rast v predelovalnih dejavnostih je trenutno dokaj razpršena, a le ni mogoče spregledati, da poganjajo slovenski izvoz v zadnjih letih v glavnem samo še tri višje tehnološke panoge. Dolgoletna odsotnost tehnološkega napredka in prestrukturiranja se počasi že pozna in se bo v prihodnje verjetno še bolj. V letošnji gospodarski rasti je prispevek rasti produktivnosti dela spet zelo majhen.
V primerjavi s podatki iz izvoznega sektorja so signali z domačega trga še naprej mešani. Kazalnik zaupanja potrošnikov je v trendu, ki traja že eno leto, do maja še naprej rasel, medtem ko so kazali podatki trgovine na dobno do marca komaj zaznavno medletno rast in tekoče celo manjše upadanje; izjema je samo trgovina z motornimi vozili. Gradbeništvo je medletno nekoliko upadlo in tekoče stagniralo. Zelo močno pozitivno dinamiko kaže edino široka skupina storitev (brez trgovine) in sicer v skoraj vseh panogah.
V celoti vzeto se je v prvem četrtletju ohranjala dobra gospodarska rast, kar potrjujejo tudi podatki s trga dela. Število delovno aktivnih oseb raste stabilno po okrog 2 % na letni ravni že od lanske pomladi ter do marca še brez zmanjšanja tempa. Stopnja brezposelnosti ostaja visoka, a se je v zadnjem letu znižala za eno odstotno točko in se je zniževala še naprej do aprila. To zniževanje je še prešibko, da bi vplivalo na povprečne plače, katerih medletna rast se je v začetku leta spet znižala na okrog 1 %. To in naraščajoča prekarizacija zaposlovanja verjetno pojasnjujejo, zakaj se povečana dinamika na trgu dela še ni prelila tudi v primerljivo rast potrošnje gospodinjstev.
Aprilska inflacija, merjena s HICP, je bila z -0,7 % spet »rekordno« nizka. Tokrat so na to najbolj vplivala velika znižanja v nekaterih skupinah cen storitev, zaradi katerih so se znižali tudi vsi kazalniki osnovne inflacije. Upoštevajoč stanje na maloprodajnem trgu se bodo nizke pozitivne stopnje osnovne inflacije verjetno še nekaj časa ohranile. Letošnjo deflacijo določa predvsem zniževanje cen energentov, ki je prispevalo aprila 1,1 odstotne točke navzdol (za 0,4 točke več kot v območju evra zaradi večjih slovenskih uteži energentov in zaradi znižanja trošarin). V nadaljevanju leta se bo ta vpliv zmanjševal, prvič opazno že maja, a bo zelo verjetno držal skupno medletno inflacijsko stopnjo pod nič še vse do jeseni.
Ministrstvo za finance načrtuje za letos primanjkljaj države v višini 2,9 % BDP, s čimer bi se po šestih letih povrnil v okvire, ki jih določa Pakt o stabilnosti in rasti. Podatki po metodologiji denarnega toka kažejo za prva dva meseca na medletno znižanje prihodkov in še večje znižanje odhodkov, bolj ažurni podatki za davke in prispevke pa njihovo mnogo boljšo realizacijo v naslednjih dveh mesecih ter na medletno povečanje za 6 % v prvih štirih mesecih leta, pri čemer je bila rast prisotna v praktično vseh skupinah davščin. Država se je zadolževala po ugodnih obrestnih merah: z 20-letno obveznico marca po 1,5 % in z 12-mesečno zakladno menico aprila po 0,19 %.
Analiza obravnava dva ključna vsebinska sklopa, in sicer analizo nadomestil, ki jih zaračunavajo banke in hranilnice, ter izračun stroškov košaric plačilnih storitev za leto 2014 po ponudnikih plačilnih storitev. Več informacij: Sporočilo za javnost - Analiza nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve in izračun stroškov košaric plačilnih storitev – 2014
Na spletni strani BS je danes objavljena tudi nova publikacija Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere, maj 2015.