Obsežen padec gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju; prvi podatki nakazujejo okrevanje v nadaljevanju leta
Padec gospodarske aktivnosti je bil v drugem četrtletju, v času največjega širjenja virusa in posledično najobsežnejših preventivnih ukrepov za zajezitev pandemije, po pričakovanjih visok. Zaradi narave ukrepov je bil najmočnejši v zasebnih storitvah. Na trgu dela so se razmere ob še vedno trajajočih interventnih ukrepih države za zdaj stabilizirale. V Banki Slovenije ob tem ugotavljamo, da so prvi podatki za tretje četrtletje spodbudni in nakazujejo hiter odboj gospodarske rasti v nadaljevanju leta, pri čemer tveganja ob negotovih epidemioloških razmerah ostajajo visoka.
Padec gospodarske aktivnosti v Sloveniji je bil v drugem četrtletju po pričakovanjih večji kot na dnu prejšnje krize leta 2009. S ponovnim obsežnim četrtletnim padcem je bil BDP v drugem četrtletju medletno manjši za 13,0 %, kar je 3,1 odstotne točke več kot v drugem četrtletju leta 2009, a nekoliko manj kot v povprečju evrskega območja.
Zaradi narave omejitvenih ukrepov je bil padec dodane vrednosti pričakovano največji v nekaterih zasebnih storitvah, med pomembnejšimi dejavnostmi predvsem v turizmu in transportu. Nasprotno je prodaja v trgovini takoj po rahljanju ukrepov začela hitro okrevati. Ponovno močno zmanjšanje zasebne potrošnje v drugem četrtletju, ki je bilo 16,6-odstotno, je tako večinoma posledica strogih ukrepov v aprilu, ki so potrošnikom onemogočali dostop do širokega spektra storitev.
Šok je bil močan tudi v predelovalnih dejavnostih, ki pa od maja že kažejo znake okrevanja prek visokih mesečnih stopenj rasti proizvodnje. Obratna dinamika je bila prisotna v gradbeništvu, kjer je bil padec dodane vrednosti na ravni četrtletja sicer med manjšimi, vendar z dodatnim zmanjšanjem aktivnosti v juniju. To pripisujemo pomanjkanju infrastrukturnih investicij ter investicij v proizvodne in prodajne zmogljivosti.
Na trgu dela razmere ob še vedno trajajočih interventnih ukrepih države in znakih okrevanja gospodarstva ostajajo stabilne. Zaposlenost je junija tako ostala na mesečni ravni nespremenjena. V povprečju drugega četrtletja je bilo število delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov medletno manjše za 1,4 %, k čemur so največ prispevali predelovalne in zaposlovalne dejavnosti ter gostinstvo.
Pričakovano zaposlovanje v treh mesecih - Slovenija
Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.
Razpoložljivi podatki, kot so poraba elektrike, davčni prihodki, nabavni indeks, zaupanje v gospodarstvu, nakazujejo precejšnje okrevanje gospodarstva v poletnih mesecih.
Kazalnik gospodarske klime - Slovenija
.jpg&cache=31536000)
V Banki Slovenije smo ob začetku krize pripravili tri scenarije poteka dogodkov, s katerimi smo ugotavljali, da bo cena, ki jo bo plačalo slovensko gospodarstvo zaradi izbruha pandemije koronavirusa, visoka. Medletni padec BDP naj bi po takratnih ocenah v letošnjem letu znašal med 6 in 16 %. Trenutne razmere v gospodarstvu kažejo, da se bo padec gospodarske rasti v letošnjem letu gibal bliže manj neugodnega scenarija, torej skladno z našo osrednjo napovedjo (-6,5 %), ki smo jo predstavili junija.
Ob tem v Banki Slovenije izpostavljamo, da okrevanje poteka v negotovih razmerah, njegovo nadaljevanje bo v znatni meri odvisno od razvoja epidemiološke slike in odziva držav na njeno morebitno močnejše poslabšanje. Zaradi negotovosti bodo podjetja še naprej zamikala investicije, gospodinjstva pa vztrajala pri previdnostnem varčevanju.
Tudi avgusta nadaljevanje deflacije
Zaradi deflacijskih pritiskov iz mednarodnega in domačega okolja so bile cene medletno nižje tudi avgusta. Njihov padec je znašal 0,7 %, k njemu pa so ponovno največ prispevale cene naftnih derivatov, ki jih v zadnjih mesecih znižuje tudi trošarinska politika. Rast cen storitev, ki se je med epidemijo dodatno umirila, je bila avgusta 1,5-odstotna in še ni odražala globine padca zasebne potrošnje. V Banki Slovenije šibka inflacijska gibanja pričakujemo tudi v nadaljevanju leta, pri čemer glavno deflacijsko tveganje predstavlja morebitno močnejše zaostrovanje epidemioloških razmer.
Podrobnejša pojasnila so na voljo tudi v publikaciji Povzetek makroekonomskih gibanj, september 2020.