Poročilo o finančni stabilnosti: Sistemska tveganja za finančno stabilnost so se močno povečala
Tveganja za finančno stabilnost so se zaradi pandemije Covid-19, ki predstavlja izjemen šok za naše in svetovno gospodarstvo, močno povečala. Ob visokem tveganju za finančno stabilnost, ki izhaja iz poslabšanega makroekonomskega okolja, v Banki Slovenije izpostavljamo tudi povečano dohodkovno in kreditno tveganje v bankah, saj so se pogoji njihovega poslovanja močno zaostrili. V teh okoliščinah je bilo v preteklih mesecih še posebej pomembno hitro in obsežno ukrepanje politik na nacionalni in nadnacionalni ravni, ki je pomirilo globalne finančne trge in ključno prispevalo k temu, da so pogoji financiranja v državah evrskega območja še naprej ugodni. Tudi zaradi sprejetih ukrepov ostaja odpornost bank na tveganja ob dobrem kapitalskem in likvidnostnem položaju visoka, ugotavljamo v danes predstavljenem Poročilu o finančni stabilnosti.
Ukrepanje Banke Slovenije
V okviru ECB smo ob izbruhu krize sprejeli hitre in obsežne ukrepe. Na področju denarne politike smo ukrepali s povečanjem nakupov vrednostnih papirjev in izjemno ugodnimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja. Bilanca Evrosistema se je tako letos povečala za 40 %. Na področju regulatornih aktivnosti pa smo v okviru Enotnega nadzornega mehanizma in Evropskega bančnega organa sprejeli kapitalske olajšave in regulatorne odpustke, s katerimi smo prav tako povečali kreditno kapaciteto bank. Med makrobonitetnimi ukrepi pa izpostavljamo priporočilo glede zadržanja izplačila dividend.
V Banki Slovenije smo vse ukrepe, ki veljajo za sistemsko pomembne banke, sprejeli tudi za preostale banke v slovenskem okolju. Ukrep zadržanja izplačil dividend smo implementirali kot obvezen, vendar začasen, z veljavnostjo enega leta; lizinškim družbam pa kot priporočilo za zadržanje dobičkov. Na ta način smo zagotovili ohranitev kapitala bank, da lahko slovenski bančni sistem lažje prenese potencialne izgube ter še naprej zagotavlja oskrbo gospodarstva in prebivalstva s krediti.
Ključna tveganja za bančni sistem
Kot največje tveganje za finančno stabilnost v Banki Slovenije ocenjujemo tveganje, ki izhaja iz makroekonomskega okolja. Upad gospodarske aktivnosti v Sloveniji je bil zaradi krize, ki jo je povzročila pandemija Covid-19, največji, odkar imamo samostojno državo.
Pogoji bank za ustvarjanje dobička so se zaradi krize Covid-19 zelo poslabšali, zato dohodkovno tveganje ocenjujemo kot povečano in hkrati naraščajoče. Razmere, ki so bile zaradi obrestnih mer in pričakovanj o poslabšanju pogojev za ustvarjanje obrestnih prihodkov bank negotove že v lanskem letu, so se v zadnjih mesecih še zaostrile.
Pri skoraj vseh bankah so se povečali stroški oslabitev in rezervacij, medtem ko je bilo v zadnjih letih neto sproščanje oslabitev in rezervacij pomemben dejavnik visoke dobičkonosnosti bank. Dobiček bank je v prvem polletju 2020 tako znašal le tretjino lanskega v enakem obdobju, ko je bil sicer zgodovinsko visok. Ob zaostrenih gospodarskih razmerah lahko pričakujemo nadaljnje zmanjševanje dobičkonosnosti bank.
Kreditno tveganje v bančnem sistemu se povečuje, saj pričakujemo, da se bodo zaradi negotovih gospodarskih razmer in poteka odlogov odplačil kreditov v prihodnje poslabšali tudi kazalniki kakovosti kreditnega portfelja. Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) na ravni bančnega sistema zaradi ugodnih vplivov protikriznih ukrepov sicer še ne kaže poslabšanja kakovosti portfelja. Potrošniška posojila so zaenkrat edini pomembnejši segment izpostavljenosti bank, pri katerem so deleži NPE v letu 2020 začeli naraščati.
Tveganje financiranja je kljub krizi zmerno, saj se je na začetku pandemije obseg vlog gospodinjstev in podjetij še povečal ter ostal ključen vir financiranja bank. Gospodinjstva so namenila manj sredstev za potrošnjo, hkrati pa so prejela denarno pomoč države, medtem ko so podjetja, najverjetneje iz previdnostnih razlogov, črpala že odobrene kreditne linije in obdržala sredstva na računih pri bankah. V prihodnje se bo rast vlog gospodinjstev s poslabšanjem razmer na trgu dela predvidoma umirila, prav tako rast vlog podjetij, saj bodo podjetja potrebovala sredstva za premostitev likvidnostnih in drugih težav.
Tveganje za bančni sistem, ki izhaja iz trga nepremičnin, je zmerno. Kriza je namreč do sedaj le delno vplivala na trg stanovanjskih nepremičnin; število transakcij se je zaradi omejitvenih ukrepov zmanjšalo, vendar so cene do konca drugega četrtletja 2020 ostale stabilne in rasle po zmerni stopnji. Izpostavljenost bank gradbenemu sektorju in sektorju poslovanja z nepremičninami je veliko manjša kot ob zadnji krizi, tudi rast stanovanjskih posojil je bila v zadnjih letih zmerna.
Odpornost bančnega sistema
Odpornost slovenskega bančnega sistema je v obdobju zaostrenih gospodarskih razmer zaradi pandemije Covid-19 zaenkrat dobra, kapitalski in likvidnostni položaj bank je bistveno boljši kot pred zadnjo svetovno finančno krizo. V prihodnje bi odpornost bančnega sistema lahko zmanjšalo predvsem poslabšanje kakovosti kreditnega portfelja in povezana zmanjšana dobičkonosnost bank.
Tudi likvidnostni položaj bančnega sistema je v prvem polletju 2020 ostal dober; z rastjo primarne likvidnosti na zgodovinsko najvišjo raven se je odpornost bančnega sistema celo povečala. S tem se je izboljšala sposobnost absorpcije negativnih učinkov, ki bi nastali ob morebitni uresničitvi tveganja financiranja.
Slika 1: Prikaz tveganj in odpornosti
Vir: Banka Slovenije