Izjava guvernerja: Nadaljnji koraki Banke Slovenije pri iskanju rešitev odprtih vprašanj po bančni sanaciji leta 2013

Od sanacije bančnega sistema v letu 2013 v Sloveniji poteka razprava o takratnih odločitvah Banke Slovenije in o posledicah, ki so jih imele za udeležence v tem procesu. Zaradi neuspešnih poskusov rešitve odprtih vprašanj še vedno ni omogočena možnost primernega sodnega varstva vsem udeležencem v takratnih procesih. Poleg tega so dosedanje rešitve pogosto porajale pravna vprašanja, vodile v presojo njihove skladnosti z ustavno ureditvijo in tožbo proti Republiki Sloveniji na Sodišču EU. Vse to bremeni poslovanje Banke Slovenije in krni ugled države v mednarodni skupnosti.

Zato sem se odločil za aktivnejšo vlogo Banke Slovenije pri iskanju rešitev odprtih vprašanj. Na mojo pobudo bo začela z delovanjem neodvisna skupina pravnih strokovnjakov, katere cilj bo oblikovanje predlogov za celovito ureditev odprtih vprašanj.

V Banki Slovenije ugotavljamo, da se od leta 2014 dalje pod vprašaj postavljajo pristojnosti Banke Slovenije v času sanacije bank, pravilnost naših odločitev in odsotnost možnosti uveljavljanja pravnega varstva udeležencev takratnih procesov. Dosedanji poskusi dodatne osvetlitve poteka procesa so odprli še dodatna vprašanja, povezana s položajem Banke Slovenije v nacionalnem pravnem redu, zlasti v povezavi z njenim statusom članice Evropskega sistema centralnih bank in našim statusa neodvisnosti.

Kljub obsežni razpravi in poskusom ureditve vsaj nekaterih vprašanj je dejstvo, da šest let po bančni sanaciji pri reševanju odprtih vprašanj ni bilo narejenega zadostnega napredka: sodno varstvo nekdanjim imetnikov podrejenega dolga še vedno ni ustrezno urejeno, Ustavno sodišče RS je zakon, ki naj bi urejal to področje, lansko leto zadržalo kot potencialno neskladnega z Ustavo RS. V zvezi s policijsko preiskavo v Banki Slovenije pa je Evropska Komisija zaradi zasega dokumentov ECB sprožila postopek zaradi kršitev prava EU pred sodiščem EU. Vprašanje ustavne skladnosti določila Zakona o Banki Slovenije, ki revizijo takratnega procesa bančne sanacije nalagajo Računskemu sodišču RS, pa je Ustavno sodišče RS pred časom že zadržalo z namenom, da bi ugotovilo njegovo skladnost z ustavno ureditvijo RS. Takšne razmere tudi bistveno otežujejo delo Banke Slovenije – bremenijo naše poslovanje in otežujejo izvajanje naših nalog. Škodijo pa tudi ugledu države.

Ustanovitev skupine za oblikovanje predlogov rešitev odprtih vprašanj

Kot sem poudaril že ob nastopu mojega mandata, si prizadevam za čimprejšnje in celovito naslovitev omenjenih vprašanj. Zavzemam se za rešitev, ki bo sprejemljiva s pravnega vidika, z vidika delovanja Banke Slovenije oziroma celotnega Evrosistema, hkrati pa se zavedam, da bo morala biti rešitev sprejemljiva tudi v širšem družbenem kontekstu.

Zato sem se odločil, da se v Banki Slovenije aktivno vključimo v iskanje rešitev. Ker se zavedam, da kot stranka v postopku pri reševanju tega vprašanja ne moremo biti popolnoma nepristranski, ustanavljam skupino neodvisnih, uglednih strokovnjakov, ki bodo na podlagi svojega poglobljenega razumevanja ne samo razmer na ožjem strokovnem področju, ampak tudi z vidika delovanja celotne družbe, pripravili nabor predlogov za celovito ureditev omenjenih odprtih vprašanj. Verjamem, da bodo predlogi tako oblikovane skupine pripomogli h dvigu strokovne ravni razprave in konstruktivnemu pristopu k reševanju odprtih vprašanj.

Pripravljenost za sodelovanje v skupini so izrazili prof. dr. Miha Juhart, redni profesor za področje civilnega in gospodarskega prava na Pravni fakulteti UL, Miro Prek, nekdanji sodnik na Splošnem sodišču EU, specializiran za bančno pravo EU, prof. dr. André Prüm, profesor za finančno in ekonomsko pravo na luksemburški univerzi in član Evropskega bančnega organa (EBA), in Franc Testen, nekdanji predsednik Ustavnega in Vrhovnega sodišča RS. Sodelovala bosta tudi predstavnika Banke Slovenije in Ministrstva za finance RS, ki bosta imela podporno vlogo zagotavljanja ustreznih podatkov in informacij.

Zahteva za presojo ustavnosti določb Zakona o Banki Slovenije

V zadnjih dveh letih v Banki Slovenije poteka revizija Računskega sodišča RS o izvajanju nadzorstvene funkcije Banke Slovenije. V sklepni fazi procesa v Banki Slovenije ocenjujemo, da se izvaja tako, da posega v neodvisnost Banke Slovenije.

Zato sem se odločil, da ponovno zaščitimo neodvisen položaj, ki nam ga zagotavljata Ustava RS in Pogodba o delovanju EU. V Banki Slovenije smo tako vložili zahtevo za presojo ustavnosti določb Zakona o Banki Slovenije v delu, ki Računskemu sodišču RS omogočajo nadzor nadzorniških praks Banke Slovenije. Ta vključuje tudi predlog za začasno zadržanje izvajanja teh določb.

Boštjan Vasle
guverner