Gospodarsko okrevanje izgublja zagon; na trgu dela razmere ob ukrepih še ugodne

Gospodarsko okrevanje v evrskem območju v jesenskih mesecih izgublja zagon zaradi vse naglejšega poslabševanja epidemioloških razmer. Ob tem v Banki Slovenije ugotavljamo, da bi bila kriza v evrskem območju še bistveno globlja brez hitrega in obsežnega odziva ekonomskih politik. Zelo podobne razmere beležimo tudi v Sloveniji, kjer se v zadnjih tednih obeti hitro poslabšujejo. V publikaciji Gospodarska in finančna gibanja poudarjamo še, da razmere na trgu dela ob vplivu intervencijskih ukrepov države ostajajo zaenkrat še solidne.

V evrskem območju se aktualni kazalniki gospodarske aktivnosti po rasti v obdobju od maja do julija ponovno poslabšujejo, v prihodnjih mesecih pa bo vpliv novega vala širjenja virusa še precej večji. Znižanje zaupanja v podjetjih in pri potrošnikih bo ob nadaljnjem poslabšanju razmer na trgu dela povzročilo nadaljevanje zmanjševanja domačega povpraševanja, s čimer se tveganja za uresničitev zadnjih napovedi mednarodnih inštitucij glede padca gospodarske aktivnosti povečujejo. Pričakuje pa se tudi krepitev deflacijskih pritiskov.

Ekonomske politike so se na krizo odzvale hitro in obsežno. Fiskalni odziv članic evrskega območja je izrazit, saj je letošnje povečanje njihovih javnofinančnih izdatkov Evropska komisija ocenila na blizu 540 mrd. EUR. Hkrati je Evrosistem prek operacij dolgoročnejšega refinanciranja in obsežnih nakupov vrednostnih papirjev letos do 25. septembra zagotovil dodatno likvidnost gospodarstvu v višini blizu 2.000 mrd. EUR, v procesu potrditve v okviru Evropske komisije pa sta tudi večletni finančni okvir in Instrument nove generacije EU v vrednosti več kot 1.800 mrd. EUR.

V Sloveniji se je v tretjem četrtletju nadaljevalo hitro okrevanje gospodarstva, ki se je začelo po umiritvi prvega vala okužb v maju. Ob izrazitih ukrepih ekonomskih politik so bili odzivi gospodarskih subjektov na letošnjo korona krizo do jeseni drugačni kot med prejšnjo finančno krizo, saj se gospodinjstva niso dolgoročneje odrekla nakupom trajnih proizvodov, podjetja pa so okrepila zaloge.

Slabše v primerjavi s tistimi na domačem trgu so razmere v menjavi s tujino, kjer se je okrevanje čez poletje ustavilo. Rast izvoza je zastala v številnih skupinah blaga. Oteženo potovanje in spremembe v obnašanju ljudi še močneje zavirajo okrevanje storitvene menjave.

V zadnjih tednih pa se podobno kot v evrskem območju obeti znova naglo slabšajo. Najbolj ranljive bodo ponovno storitve, odvisne od neposrednega stika med ponudnikom in stranko, dodatno povečanje negotovosti pa bo med drugim še podaljšalo odlog v investicijskih odločitvah podjetij.

Razmere na trgu dela ob zmanjšanju BDP in veliki negotovosti zaenkrat ostajajo solidne. Mesečno zmanjševanje zaposlenosti se je v poletnih mesecih ustavilo, po majskem vrhu pa se je vztrajno zmanjševala tudi brezposelnost. Konec septembra je bilo registrirano brezposelnih 84 tisoč oseb, kar je le še šest tisoč več kot pred razglasitvijo epidemije, a z veliko verjetnostjo povečanja proti koncu leta.

Ker so interventni ukrepi preprečili prenos večine padca BDP na trg dela, je 15,8-odstotni medletni padec števila opravljenih delovnih ur ustreznejši kazalnik razmer v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z le 1,9-odstotnim zmanjšanjem zaposlenosti. Posledice nove krize so doslej najbolj občutile predvsem mlajše generacije in zaposleni v prekarnih oblikah dela. Rast povprečne mesečne plače ostaja glede na raven gospodarske aktivnosti še naprej visoka.

Na področju gibanja cen življenjskih potrebščin v zadnjih mesecih beležimo deflacijo, ki se je nadaljevala tudi septembra. K 0,7-odstotnemu medletnemu znižanju cen so ponovno največ prispevali cenejši naftni derivati. Ob umirjanju rasti svetovnih cen prehrambnih surovin se je po maju nekoliko umirila tudi rast cen hrane, ki kljub temu ostaja visoka predvsem zaradi dražjega sadja. Prisotni so tudi domači deflacijski pritiski v obliki šibkejše zasebne potrošnje in manjše izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, ki znižujejo osnovno inflacijo.

Javnofinančne posledice pandemije so obsežne, prihodnja fiskalna gibanja pa podvržena številnim negotovostim. V prvi polovici letošnjega leta je primanjkljaj države znašal 11 % BDP. Prihodki so se znižali še nekoliko bolj kot nominalni BDP, rast izdatkov države pa je bila visoka, v največji meri zaradi ukrepov iz protikoronskih zakonov. Dolg je ob koncu junija znašal 78,2 % BDP, kar je za 12,6 odstotne točke več kot ob koncu lanskega leta. Pogoji zadolževanja so ostali ugodni zaradi izrazito spodbujevalne denarne politike in tudi solidnega makroekonomskega položaja v primerjavi z marsikatero članico evrskega območja, kar pozitivno vpliva na bonitetno oceno države.

Slika 1: Registrirano brezposelni in zaposleni, vključeni v interventna ukrepa subvencioniranja začasnega čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa

Opomba: Število zaposlenih, ki so bili vključeni v oba interventna ukrepa, upošteva vloge, ki so bile obračunane do 13. 10. 2020. Vir: SURS, ZRSZ, preračuni Banke Slovenije.

Publikacija je na voljo na povezavi.