V zadnjem četrtletju ponovno poslabšanje gospodarskih razmer, ki pa bo nekoliko manjše od pomladanskega
V evrskem območju so se na začetku zadnjega letošnjega četrtletja gospodarske razmere začele ponovno poslabševati. V Banki Slovenije pričakujemo, da bo ob ponovni zaustavitvi javnega življenja v številnih članicah izpad aktivnosti v letošnjem zadnjem četrtletju precejšen, a ne tako izrazit kot v letošnjem drugem četrtletju. Znižujejo se tudi napovedi rasti za leto 2021. Podobno se ponovno zaostrujejo tudi gospodarske razmere v Sloveniji, okrevanje na trgu dela se je ustavilo. Državne subvencije podjetjem za ohranjanje zaposlenosti in pomoč ranljivim skupinam prebivalstva povečujejo državni primanjkljaj, ki pa naj bi ostal na povprečju evrskega območja.
V evrskem območju se po izboljšanju v tretjem četrtletju v zadnjem letošnjem četrtletju zaradi zaostrenih omejitvenih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa razmere znova zaostrujejo; ponovno se pričakuje padec gospodarske aktivnosti. To nakazujejo tekoči gospodarski kazalci: indeks nabavnih managerjev se je novembra močno zmanjšal, postopno izboljševanje kazalnika gospodarske klime se je prekinilo že oktobra, hkrati so podjetja v trgovini in drugih zasebnih storitvah bolj črnogleda glede prihodnjega povpraševanja. Poraba elektrike je bila v drugem tednu novembra medletno manjša že za 11,1 %. Ker dobavne verige podjetij v nasprotju s prvim valom epidemije za zdaj niso pretrgane, pričakujemo, da bo izpad aktivnosti v evrskem območju v letošnjem zadnjem četrtletju manjši, kot je bil v drugem, a še vedno precejšen. Znižujejo se tudi napovedi rasti za leto 2021; ta naj bi po zadnji napovedi Evropske komisije znašala 4,2 %.
V Sloveniji je bil zaključek tretjega četrtletja spodbuden v gradbeništvu, nekoliko manj pa v industriji in trgovini. Novembra pa so se gospodarske razmere ponovno začele močno poslabševati, a po do zdaj razpoložljivih podatkih manj kot spomladi. Novembra se je zaupanje v gospodarstvu močno zmanjšalo, vendar vrednosti kazalnikov ostajajo nad ravnmi iz letošnjega maja. Črnogledost je izrazita med potrošniki, ki pričakujejo opazen dvig brezposelnosti in zelo zadržano trošenje.
V Banki Sloveniji ocenjujemo, da predvsem v segmentu storitev kot najbolj prizadetem delu gospodarstva obstaja velika verjetnost dolgotrajnejše krize. Te dejavnosti so v domačem gospodarstvu pred krizo zagotavljale približno 22 % delovnih mest in ustvarile 20 % dodane vrednosti, v evrskem pa 25 % oziroma 19 %. Možnost hitrejše normalizacije razmer po drugi strani daje hiter napredek pri razvoju cepiv proti Covid-19 in njihova množična uporaba že v razmeroma kratkem času.
Slika 1: Googlovi podatki o prihodih na delovno mesto
Opomba: Izračunano na vzorcu uporabnikov, zato ne odraža nujno obnašanja celotne populacije. *Sprememba glede na mediano dneva v 5-tedenskem obdobju med 3. jan. in 6. feb. 2020. Vir: Google, preračuni Banke Slovenije.
Ponovno zaostrovanje zdravstvenih razmer je ustavilo tudi okrevanje na trgu dela, ni pa še povečalo brezposelnosti. Po močnem septembrskem zmanjšanju registrirane brezposelnosti je ta oktobra ostala skorajda nespremenjena. Ob 83.654 brezposelnih osebah je bila sicer še vedno medletno višja za približno 11 tisoč oseb. Solidne razmere so se kljub dodatnim omejitvam poslovanja nadaljevale tudi novembra, pri čemer ocenjujemo, da gre za posledico povečevanja števila oseb na čakanju na delo. Dinamika plač še naprej ne kaže znakov ohlajanja, saj je medletna rast povprečne bruto plače ostala septembra s 5,1 % podobno visoka kot avgusta.
Deflacija se nadaljuje tudi v jesenskih mesecih. Oktobra je bila 0,5-odstotna, k njej pa so z 1,7 o. t. ponovno največ prispevali medletno cenejši energenti. Pospešek v medletni rasti cen hrane na 3,1 % je bil posledica dviga trošarin na tobačne izdelke. Storitvena inflacija se je od izbruha epidemije močno umirila. Ob slabi epidemiološki sliki in zaostrenih omejitvenih ukrepih pričakujemo ponovno krepitev deflacijskih pritiskov kot posledico visoke negotovosti, neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti in poslabšanih razmer na trgu dela.
V trenutnih razmerah so ukrepi domače in tujih fiskalnih politik ključni za preprečevanje še obsežnejšega padca gospodarske aktivnosti, ob čemer pa se povečujejo državni primanjkljaji. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v Sloveniji do septembra znašal 2,3 mrd EUR, medtem ko je bil lani v tem obdobju dosežen presežek v višini 233 mio EUR. K visokemu primanjkljaju letos največ prispevajo ukrepi, ki jih je vlada sprejela v pomoč prebivalcem in gospodarstvu. Do vključno septembra je njihov učinek na izdatke znašal 1,6 mrd. EUR, pri čemer imajo glavno vlogo subvencije podjetjem za ohranjanje zaposlenosti in pomoč ranljivim skupinam prebivalstva. Zaradi ponovnega razmaha epidemije se bo primanjkljaj do konca leta še povečal. Po napovedih Ministrstva za finance bo primanjkljaj državnega sektorja letos dosegel 8,6 % BDP, kar je kljub nekoliko obsežnejšim protikriznim ukrepom primerljivo povprečju evrskega območja, kot ga napoveduje Evropska komisija. Dolg bo presegel 82 % BDP, vendar bo ostal za približno 20 o. t. pod povprečjem evrskega območja.
Publikacija Povzetek makroekonomskih gibanj, november 2020 je na voljo na povezavi.