Gospodarska rast v letošnjem tretjem četrtletju ugodna; v zadnjem delu leta ponovno pričakujemo njen upad

Po sprostitvi najstrožjih omejitvenih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa se je gospodarska rast v tretjem letošnjem četrtletju pričakovano močno povišala. Izboljšanje razmer je beležila velika večina dejavnosti, moč okrevanja pa je znotraj četrtletja že začela slabeti. V Banki Slovenije pričakujemo, da bomo ob ponovni zaustavitvi javnega življenja v zadnjem letošnjem četrtletju ponovno beležili precejšen izpad aktivnosti, a manj izrazit kot ob prvem valu epidemije.

Odboj v gospodarski rasti je bil po podatkih Statističnega urada v tretjem četrtletju (12,4 %) ob sprostitvi najstrožjih omejitvenih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa pričakovano močan in primerljiv s tistim v evrskem območju (12,6 %). BDP je bil medletno manjši za 2,6 %.

Večina dejavnosti je v tretjem četrtletju beležila visoko stopnjo okrevanja, ob čemer so bile razlike med njimi velike (kar je bilo značilno tudi za večino drugih članic evrskega območja). Razmere so bile ugodne v gradbeništvu, kar poleg okrepljene gradnje stanovanjskih stavb povezujemo predvsem z večjo investicijsko aktivnostjo države v obliki gradenj inženirskih objektov. Z normalizacijo razmer v dobavnih verigah in okrepljenim tujim povpraševanjem so se razmere precej izboljšale tudi v industriji. Med pomembnejšimi dejavnostmi so se z globokim padcem soočali le še v proizvodnji kovin, dobra tretjina panog predelovalnih dejavnosti pa je že presegla lanske ravni proizvodnje. Zaradi odboja domače zasebne potrošnje so realni prihodki v trgovini presegli lansko raven (brez upoštevanja prodaje goriv). Po pričakovanjih so pogoji poslovanja ostali najzahtevnejši v storitvenih dejavnostih, ki so vezane na socialne stike in mednarodni turizem.

Že znotraj tretjega četrtletja je okrevanje gospodarstva začelo slabeti, z novim valom epidemije in ponovno zaostritvijo ukrepov za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom pa se tudi gospodarske razmere ob koncu leta ponovno izrazito zaostrujejo. V Banki Slovenije ocenjujemo, da se bo gospodarstvo v letošnjem zadnjem četrtletju ponovno skrčilo, a manj kot v drugem.

Kriza se tokrat poglablja predvsem v storitvah. V Banki Slovenije ocenjujemo, da v tem segmentu gospodarstva, ki ga je kriza najbolj prizadela, obstaja velika verjetnost dolgotrajnejše krize. Storitve, ki jih omejevalni ukrepi najbolj prizadenejo, so v domačem gospodarstvu pred krizo zagotavljale približno 22 % delovnih mest in ustvarile 20 % dodane vrednosti, v evrskem pa 25 % oziroma 19 %.

Na drugi strani so podjetja v predelovalnih dejavnostih še novembra ostala optimistična v ocenah povpraševanja. To povezujemo z ohranjanjem dobavnih verig, boljšo pripravljenostjo na poslovanje v epidemiji in močnejšim tujim povpraševanjem kot v prvem valu zaradi obnovljene rasti Kitajske in spodbudnih gospodarskih podatkov za ZDA. Njun delež v blagovnem izvozu podjetij v evrskem območju je pred krizo znašal 23 %. Novembra so tako ostala razmeroma optimistična tudi podjetja v nemški industriji.

Slika 1: Medletna rast gospodarske aktivnosti v Sloveniji in evrskem območju

Vir: SURS, Eurostat, preračuni Banke Slovenije