73 % nakupov še vedno opravimo z gotovino; pandemija vpliva na plačilne navade

Gotovina ostaja največkrat uporabljen plačilni instrument, kaže študija o plačilnih navadah potrošnikov (SPACE), ki jo je danes objavila Evropska centralna banka. Leta 2019 je bilo v povprečju evrskega območja 73 % vseh transakcij potrošnikov na fizičnih prodajnih mestih in med posamezniki opravljenih z gotovino, 24 % pa s kartico. Posebna anketa o vplivu pandemije koronavirusa je pokazala, da je aktualna zdravstvena kriza trend upadanja uporabe gotovine nekoliko pospešila.

V Banki Slovenije ugotavljamo, da so v Sloveniji gibanja zelo podobna. V zadnjih letih se je uporaba gotovine med potrošniki pri nas podobno kot v evrskem območju nekoliko znižala (za 6 o. t.), nasprotno pa se je nekoliko povišala uporaba plačilnih kartic (za 5 o. t.).

Primerjava rezultatov študije SPACE s podobno študijo iz leta 2016 (SUCH) kaže, da se vedenje potrošnikov v evrskem območju pri plačevanju spreminja počasi. Gotovina je s 73 % še vedno prevladujoči plačilni instrument pri vsakodnevnih plačilih (leta 2016 79 %). Analiza je pokazala tudi, da se je delež plačil, opravljenih s karticami, v treh letih z 19 % povišal na 24 %. 38 % vseh kartičnih transakcij je bilo v letu 2019 opravljenih brezstično (leta 2016 le 6 %).

Slika 1: Delež transakcij potrošnikov v Sloveniji glede na plačilni instrument

Vir: Študija o plačilnih navadah potrošnikov (SPACE).

V Sloveniji smo s 73 % gotovinskih oz. 24 % kartičnih plačil na ravni evrskega območja. Tudi pri nas smo v primerjavi z letom 2016 beležili padec gotovinskih plačil (z 79 %) in porast kartičnih plačil (z 19 %).

Skoraj polovica (48 %) transakcij v evrskem območju smo potrošniki opravili v lokalnih trgovinah ob vsakodnevnem nakupovanju (v trgovinah, samopostrežnih trgovinah in na tržnicah), 19 % vseh transakcij pa smo opravili v restavracijah, bifejih, kavarnah in hotelih.

Z gotovino poravnanih več kot 60 % vrednosti vseh plačil

Podoben trend kaže analiza uporabe plačilnih inštrumentov v skupni vrednosti vseh transakcij. Potem ko je bilo v letu 2016 v evrskem območju z gotovino poravnanih 54 % vrednosti vseh transakcij, se je ta odstotek v treh letih zmanjšal na 48 %. Odstotek vrednosti s kartico poravnanih transakcij se ni bistveno spremenil (z 39 % se je povečal na 41 %).

V Sloveniji so v tej primerjavi gibanja nekoliko drugačna. Bistveno večji delež plačil kot v povprečju evrskega območja smo potrošniki v letu 2019 še vedno poravnali z gotovino (63 %; v letu 2016 68 %), s kartico pa smo poravnali 31 % vrednosti vseh transakcij. Omenjeni podatki Slovenijo uvrščajo med države z nadpovprečno uporabo gotovine.

Slika 2: Delež uporabe plačilnih instrumentov v skupni vrednosti vseh transakcij

Vir: Študija o plačilnih navadah potrošnikov (SPACE).

Velike razlike med državami

Rezultati študije so pokazali tudi, da obstajajo precejšnje razlike v vedenju in navadah potrošnikov pri plačevanju med posameznimi članicami evrskega območja. Največji delež uporabe gotovine glede na število transakcij je na Malti (88 %), najnižji pa na Finskem (35 %). Znatne razlike v vedenju pri plačevanju pa niso zabeležene samo med državami, ampak tudi znotraj različnih skupin prebivalstva (glede na dohodek, izobrazbo in starostno skupino).

Gotovina bo ostala pomemben način plačevanja

Kar 54 % anketirancev je odgovorilo, da je zanje pomembno ali zelo pomembno, da bodo imeli tudi v prihodnje še vedno možnost plačevanja z gotovino (v Sloveniji je tako odgovorilo 44 % anketiranih). Mnogi pa gotovino uporabljajo tudi kot način varčevanja iz previdnostnih razlogov (npr. kot varovalko v primeru dogodkov, kot je izpad sistemov elektronskega plačevanja, ali v primeru krize), saj je 34 % anketirancev navedlo, da gotovino hranijo doma ali na nekem varnem mestu (delež je enak tudi za Slovenijo). Prav slednji vidik, uporaba gotovine kot hranilca vrednosti, je v zadnjem času še pridobil na pomenu. Študija  iz leta 2016 namreč kaže, da je bil na ravni Evrosistema delež takšnih potrošnikov 24 %, v Sloveniji pa 33 %).

Pandemija pospešuje aktualne trende

Rezultati posebne dodatne ankete (izvedene julija letos) so potrdili vpliv pandemije na uporabo plačilnih sredstev v evrskem območju. Nekaj manj kot 50 % potrošnikov je sicer v času pandemije gotovino uporabljalo približno enako, a je 40 % anketirancev je odgovorilo, da gotovino od začetka pandemije uporabljajo (mnogo) redkeje. Od teh jih 87 % napoveduje, da bodo tudi po koncu pandemije manj plačevali z gotovino.

Kot poglavitni razlog za zmanjšanje uporabe gotovine v času pandemije so anketiranci navedli dejstvo, da so elektronska plačila med pandemijo postala priročnejša (na primer zvišanje praga, ko mora imetnik brezstične kartice v kartični terminal vnesti svojo osebno identifikacijsko številko PIN). Tako je odgovorilo kar 45 % vprašanih. Na drugem mestu je bila zaskrbljenost zaradi prenosa virusa preko gotovine (38 % vprašanih). V Sloveniji je strah  pred okužbo preko gotovine izrazilo le 23 % vprašanih.

Podobno je pokazala tudi analiza, ki smo jo junija objavili v Banki Slovenije, in sicer da se je v času prvega vala epidemije povpraševanje po gotovini močno povečalo, predvsem iz namena gotovine kot hranilca vrednosti, a se je stanje po prvem valu epidemije postopoma vrnilo na pred krizno raven.

Izjava Gregorja Miklavčiča, direktorja oddelka Gotovinsko poslovanje: