Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB

V evrskem območju bomo v zahtevnih razmerah pandemije koronavirusa letos zabeležili velik padec gospodarske aktivnosti, prihodnje leto pričakujemo okrevanje. Člani Sveta ECB smo se včeraj seznanili tudi z napovedmi inflacije: ta bo v naslednjih mesecih ostala nizka, po koncu pandemije pa pričakujemo njeno povišanje. V teh okoliščinah smo se odločili, da ohranimo izrazito spodbujevalno naravnano denarno politiko, in prilagodili naše ključne ukrepe, sprejete v začetku krize.

Člani Sveta ECB smo včeraj obravnavali gospodarske napovedi. Za evrsko območje v letu 2020 pričakujemo 7,3-odstotni padec realnega BDP, v letu 2021 pa 3,9-odstotno okrevanje. Predkrizni nivo gospodarske aktivnosti bomo po tokratnih napovedih dosegli že pred drugo polovico leta 2022. Nizka rast gospodarske aktivnosti se bo odrazila tudi v nizki inflaciji. Ta bo letos znašala 0,2 %, do konca leta 2023 pa bo dosegla 1,4 % in tako ostala pod zastavljenim ciljem »pod, a blizu 2 %«.

Napovedi za evrsko območje so tudi osnova za pripravo napovedi za Slovenijo, ki jih bomo v Banki Slovenije predvidoma objavili prihodnji teden.

Napovedi ostajajo v pomembni meri zaznamovane s potekom pandemije in povezanimi zajezitvenimi ukrepi na eni ter s sprejetimi ukrepi denarne in fiskalne politike na drugi strani. Podatki o BDP v tretjem četrtletju letošnjega leta so bili višji od pričakovanj, vendar se je okrevanje zaradi ponovnih zajezitvenih ukrepov sprva upočasnilo, za konec leta pa pričakujemo ponoven padec gospodarske aktivnosti. Ohranja se tudi znaten razkorak med posameznimi sektorji gospodarstva: aktivnost v storitvenih dejavnostih tudi v drugem valu pandemije ostaja znatno bolj ohromljena od aktivnosti v predelovalnih dejavnostih.

Spodbudne novice glede proizvodnje in distribucije cepiva sicer nakazujejo možnost rešitve zdravstvene krize, vendar tveganja, s katerimi se soočamo, ostajajo znatna. Zato smo člani Sveta ECB na včerajšnji seji prilagodili naše ključne ukrepe, sprejete v začetku krize. Prilagoditev naših ključnih kriznih instrumentov bo prispevala k ohranjanju ugodnih razmer na finančnih trgih v obdobju pandemije, s čimer bomo zagotovili kreditiranja vseh sektorjev, s tem podpirali ekonomsko aktivnost in na srednji rok zagotavljali stabilnost cen.

Z namenom doseganja tega cilja oz. za ohranjanje izrazito spodbujevalne naravnanosti naše politike smo prilagodili naše ključne instrumente, uvedene oz. prilagojene v času krize. Najpomembnejše spremembe se nanašajo na izredni pandemični program odkupov vrednostnih papirjev in ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja (PEPP in TLTRO III):

1. PEPP: Podaljšanje izvajanja neto nakupov vrednostnih papirjev za devet mesecev oz. najmanj do konca marca 2022 in povečanje zneska, ki ga lahko namenimo odkupovanju vrednostnih papirjev, za 500 milijard EUR. Možni skupni obseg odkupov s tem znaša 1.850 milijard EUR.
2. TLTRO III: Podaljšanje ugodnejših pogojev za eno leto (do junija 2022), uvedba treh dodatnih avkcij, na katerih bodo lahko sodelovale banke, ter povišanje skupnega zneska, ki si ga bodo banke lahko izposodile.

V Banki Slovenije pojasnjujemo, da so spremembe glede nakupov vrednostnih papirjev posledica dejstva, da bo kriza trajala dlje kot prvotno predvideno. Zato bomo centralne banke Evrosistema dlje časa izvajale omenjene nakupe in s tem podpirale ugodnejše pogoje financiranja, ki na koncu zmanjšujejo tveganja in spodbujajo potrošnjo, s tem pa prispevajo k doseganju našega osnovnega cilja – stabilne rasti cen. Podobno velja tudi za drugi instrument, TLTRO III, ki Evrosistemu omogoča, da bo dalj časa zagotavljal izredno likvidnost bančnemu sistemu, če jo bo ta pretvoril v posojila podjetjem in prebivalstvu, ter s tem spodbujal njihovo aktivnost. V ta namen smo do junija 2022 podaljšali tudi začasne ukrepe za širitev kolaterala.

V Banki Slovenije še poudarjamo, da v okviru Evrosistema ostajamo pripravljeni dodatno prilagoditi vse svoje instrumente, če se bodo razmere spremenile.

Omenjeni ukrepi omogočajo enakomerno učinkovanje spodbujevalne denarne politike po vseh državah. S tem tudi Sloveniji zagotavljajo nemoten dostop do finančnih trgov in s tem financiranje obsežnih paketov ukrepov fiskalne politike po obrestnih merah, ki ostajajo na najnižjih nivojih. Poleg tega pa možnost zagotavljanja dodatne likvidnosti pod izredno ugodnimi pogoji omogoča bankam, ki delujejo v Sloveniji, da ohranjajo kreditno ponudbo svojim komitentom pod zelo spodbudnimi pogoji.