Letos močan upad gospodarske aktivnosti, v prihodnjem letu 3,1-odstotna rast
V Banki Slovenije pričakujemo, da se bo v Sloveniji zaradi vpliva pandemije koronavirusa gospodarska rast letos močno znižala (za 7,6 %), v prihodnjem letu pa pričakujemo njeno okrevanje (za 3,1 %). V danes objavljeni napovedi gospodarskih gibanj poudarjamo, da bo njena uresničitev odvisna predvsem od uspešnosti implementacije cepiva. Krčenje gospodarske aktivnosti močno blažijo spodbujevalni ukrepi ekonomskih politik – brez njih bi bil letošnji upad gospodarske aktivnosti globlji za tretjino. Državni ukrepi imajo veliko vlogo tudi pri ohranjanju stabilnih razmer na trgu dela; ocenjujemo, da se bo zaradi njih brezposelnost povečala manj od predhodnih pričakovanj. Rast cen življenjskih potrebščin bo letos negativna, po izboljšanju epidemioloških razmer pa pričakujemo postopno povečevanje cenovnih pritiskov in s tem krepitev inflacije.
Gospodarska aktivnost bo letos upadla za 7,6 %, v letu 2021 pa se bo povišala za 3,1 %. Okrevanje v naslednjem letu bo zaradi novega vala okužb, ki smo mu priča letošnjo jesen, nekoliko počasnejše od predhodnih pričakovanj.
Ker se epidemiološke razmere hitro spreminjajo, je negotovost v gospodarstvu velika. Zato smo v Banki Slovenije poleg osrednje napovedi pripravili še alternativna scenarija, blažjega in ostrejšega, ki se razlikujeta predvsem v predpostavki glede nadaljnjega razvoja epidemije. Medtem ko se v blažjem scenariju pričakuje uspešna zajezitev jesenskega vala epidemije že letos in s tem postopno sproščanje ukrepov proti koncu decembra, na drugi strani ostrejši scenarij predvideva daljše vztrajanje slabe epidemiološke slike, ki bi se odražala v podaljšanju strožjih ukrepov. V primeru blažjega scenarija bi se raven BDP vrnila na predkrizno že v prihodnjem letu, medtem ko bi se v ostrejšem scenariju naslednje leto dodatno znižala in se predkrizni ravni približala šele proti koncu obdobja napovedi.
Velik blažilni učinek ukrepov ekonomskih politik
Medtem ko z denarno politiko še naprej zagotavljamo ugodne pogoje financiranja, fiskalni paketi pomoči na nacionalni in evropski ravni zagotavljajo pogoje za ohranjanje potenciala gospodarstva in s tem njegovo čim hitrejše okrevanje po koncu pandemije. Ocenjujemo, da bi bil ob odsotnosti teh ukrepov letošnji upad gospodarske aktivnosti v Sloveniji večji približno za tretjino. Investicijsko aktivnost bodo v naslednjih letih poleg ostalih ukrepov ekonomskih politik dodatno krepila sredstva iz Instrumenta za okrevanje EU po pandemiji.
Posledice epidemije na trgu dela pomembno blažijo državni interventni ukrepi. Kljub več kot 7-odstotnem padcu števila opravljenih delovnih ur se bo zaposlenost letos znižala manj od predhodnih pričakovanj, in sicer za 1,5 %. Po izrazitejšem porastu števila brezposelnih ob prvem valu epidemije so se negativna gibanja umirila, ob ponovnem, a manj izrazitem poslabšanju razmer ob koncu leta bo anketna brezposelnost letos znašala 5,4 %. V naslednjem letu pričakujemo postopno umirjanje razmer. Stopnja brezposelnosti se bo sicer še nekoliko povečala, vendar bo ostala pod 6 %, kar je bistveno manj kot v prejšnji finančni krizi. Modelske ocene kažejo, da so vladni ukrepi, zlasti subvencioniranje začasnega čakanja na delo in skrajšanja delovnega časa, za zdaj uspeli ohraniti približno 16 tisoč delovnih mest, ki bi bila ob njihovi odsotnosti v tem in naslednjem letu trajneje izgubljena.
Velik vpliv pandemije na inflacijo
Cene življenjskih porebščin se bodo letos znižale za 0,2 %. Osnovna inflacija (brez energentov, hrane, alkohola in tobaka) bo po lanskem pospešku letos le 0,9-odstotna. K temu bosta največ prispevala krčenje gospodarske aktivnosti in negotove razmere na trgu dela, kar se kaže v izrazitem upadu izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in nižjih domačih cenovnih pritiskih. Letošnji padec zasebne potrošnje je močno vplival na rast cen storitev, povezanih s turističnimi dejavnostmi, rekreacijo, kulturo in prevozom. K znižanju splošne rasti cen največ prispevajo cene energentov, na drugi strani pa padec blaži zlasti triodstotno zvišanje cen hrane. Ob upoštevanju spremenjene strukture potrošnje gospodinjstev bi bil negativen učinek epidemije na gibanje cen sicer nekoliko manjši. S postopnim okrevanjem domačega in tujega povpraševanja, ki bo sledilo izboljšanju epidemiološke slike, pričakujemo povečevanje domačih in tujih cenovnih pritiskov. Inflacija bo tako v letu 2023 1,6-odstotna.
Slika: Raven BDP v obdobju napovedi po scenarijih
Opomba: Črtkana črta predstavlja trendno gibanje BDP pred letom 2008. Vir: SURS, napovedi Banke Slovenije.
Publikacija Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji, december 2020 je na voljo na povezavi.