Sporočilo za javnost po seji SBS-24.02.2015-Gospodarska in finančna gibanja, poslovanje bank

Gospodarska in finančna gibanja, poslovanje bank

1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve. 

2) Svet Banke Slovenije je sprejel odločitev o potrebnem dodatnem kapitalu Gorenjske banke. S to odločitvijo bo seznanil banko do konca meseca. V vmesnem času pričakuje še mnenje Evropske centralne banke.

3) Svet Banke Slovenije se je seznanil s Pregledom gospodarskih in finančnih gibanj, februar 2015. 

Gospodarska rast evrskega območja se je ob koncu leta 2014 nekoliko povišala, a ostala šibka, z zaupanjem v gospodarstvu pod ravnjo iz prvega polletja. Poleg tega je ob izrazitem padcu cen nafte evrsko območje zašlo tudi v območje zmerne deflacije. ECB se je januarja odzvala z najavo obsežnega kvantitativnega sproščanja, kar je povzročilo dodaten padec vrednosti evra in znižanje zahtevanih donosnosti obveznic držav evrskega območja. Pričakovana gospodarska rast na večini glavnih trgov za slovenske izvoznike ostaja nizka, vendar so obeti zaenkrat še ugodnejši od razmer v letu 2014, pozitivna pa ostajajo tudi izvozna pričakovanja podjetij. 

Domača gospodarska gibanja so bila v lanskem zadnjem četrtletju pod vplivom hitre rasti izvoza in šibkejše domače potrošnje. Rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti, podprta z izboljšano stroškovno in tehnološko konkurenčnostjo, je ostala solidna, izvozno povpraševanje pa se je krepilo v in zunaj EU. Rast javnih investicij se je dodatno upočasnila, kar se je odrazilo v padcu gradbene aktivnosti, ki je ob pomanjkanju zasebnih investicij skoraj v celoti odvisna od javnih projektov. Zmanjšala se je tudi tekoča aktivnost v številnih zasebnih storitvah, kar kaže na šibkejše domače trošenje v lanskem zadnjem četrtletju. Posledično se je enoletni presežek na tekočem računu plačilne bilance povečal na 5,8 % BDP. To je predvsem rezultat naraščajočega presežka v blagovni menjavi, še naprej pa se povečuje primanjkljaj primarnih dohodkov zaradi velikega bremena plačevanja obresti na javni dolg.

Kljub izboljševanju razmer na trgu dela visoka brezposelnost ostaja ena izmed osrednjih makroekonomskih težav, še naprej pa se zmanjšuje tudi varnost novih zaposlitev. Število registriranih brezposelnih se je januarja v primerjavi z decembrom povečalo za skoraj 5.000 in preseglo 124.000. To je sicer v okviru sezonskih gibanj in za dobre 4 % manj kot pred letom. Vendar brezposelnost ostaja izrazito strukturna, njena visoka raven pa zavira okrevanje zasebne potrošnje in otežuje javnofinančno konsolidacijo. Decembra se je sicer nadaljevala medletna rast števila delovno aktivnih, ki pa še naprej izvira predvsem iz zaposlovanja agencijskih delavcev in – ob pojemanju učinkov reforme trga dela – začasnih zaposlitev. Ob ničelni inflaciji se je realna masa plač povišala tudi decembra, vendar se okrevanje tako merjene kupne moči predvsem zaradi negotovosti na trgu dela še ni odrazilo v ustrezni rasti potrošnje. 

Zmerna deflacija v januarju je bila v celoti posledica padca cen nafte. Cene, merjene s HICP, so bile v povprečju medletno nižje za 0,7 %, nižje cene energentov pa so k temu prispevale kar 1,2 odstotne točke. Hkrati je rast najožjega kazalnika osnovne inflacije ostala nespremenjena pri 0,8 %, kar kaže na nadaljevanje šibke, a pozitivne rasti cen, ki niso neposredno odvisne od dogajanj na svetovnih surovinskih trgih. To, poleg depreciacije evra, zmanjšuje tveganje deflacijskih gibanj v širšem segmentu cen.

Fiskalni položaj države se izboljšuje. Kljub močnemu povečanju investicij je bila lani do novembra rast prihodkov konsolidirane bilance javnih financ v primerjavi z rastjo odhodkov po metodologiji denarnega toka višja za 3 odstotne točke. Leta 2014 je po ocenah Evropske komisije primanjkljaj po metodologiji ESR 2010 sicer ostal visok pri 5,4 % BDP, a predvsem zaradi številnih enkratnih izdatkov in naraščajočih plačil obresti. Brez teh izdatkov je t. i. primarni primanjkljaj znašal le še 0,5 % BDP. Letošnji primanjkljaj je predviden na ravni 2,9 % BDP in naj bi bil v celoti posledica plačil obresti, primarni saldo pa naj bi bil celo v manjšem presežku. Še naprej se izboljšujejo tudi pogoji financiranja države na finančnih trgih. 

4) Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.

Decembra se je nadaljevalo krčenje bilančne vsote bančnega sistema. Pomemben dejavnik krčenja so bili učinki prenosa nedonosnih terjatev Banke Celje na DUTB, zaradi česar se je povečal tudi obseg naložb v vrednostne papirje in kapital. V letu 2014 se je obseg bilančne vsote bančnega sistema zmanjšal za 1,6 mlrd EUR, medtem ko je medletna stopnja rasti znašala -3,9%. Krčenje obsega poslovanja bank se upočasnjuje. Prvič po letu 2011 se je v decembru opazneje povečal obseg obveznosti do tujih bank. Povečal se je tudi obseg obveznosti do ECB, zaradi sodelovanja bank na ciljni operaciji dolgoročnega refinanciranja (TLTRO). Vsi segmenti nebančnega sektorja z izjemo tujcev so konec leta 2014 izkazovali pozitiven letni prirast vlog, zelo stabilen je postal četrtletni prirast vlog gospodinjstev. Prvič po začetku krize je bil v letu 2014 pozitiven tudi letni neto pritok v vzajemne sklade.

Medletna stopnja rasti posojil nebančnemu sektorju se je decembra, zaradi baznih učinkov, izboljšala za 10 odstotnih točk, na -11,4%, oziroma na -7,8% brez upoštevanja učinkov ukrepov povezanih s sanacijo bank. Povečuje se število bank s pozitivnim letnim prirastom posojil pred oslabitvami, oziroma število bank, ki upočasnjujejo krčenje obsega posojil nebančnemu sektorju. Pozitiven razvoj dogodkov se kaže v 19% porastu letnega obsega novih dolgoročnih posojil podjetjem, znižujejo se kreditne obrestne mere, banke zaznavajo tudi višje kreditno povpraševanje. 

Kreditno tveganje še naprej ostaja pomembno. Delež terjatev z zamudami nad 90 dni ostaja visok in je konec leta 2014 znašal 11,9%. Še posebej visok je pri tujcih, kjer znaša 20,6%, a tudi pri nefinančnih družbah s 17,7%.

Ključno tveganje v bankah postaja dohodkovno tveganje, saj se bankam ob krčenju obsega poslovanja, v okolju nizkih obrestnih mer, zmanjšuje sposobnost generiranja dohodka. Kljub veliko nižjim stroškom oslabitev kot v preteklih letih, ostajajo ti na ravneh, ko bančni sistem še ne more dosegati pozitivne donosnosti. Banke so sicer v letu 2014 izboljšale tako obrestno maržo, na 2,2%, kot tudi stroškovno učinkovitost, vendar je bančni sistem konec leta kljub temu beležil izgubo pred davki v višini -67,5 mio EUR.