Na prehodu v 2021 tveganja za bančni sistem ostajajo povečana; močan vpliv državnih interventnih ukrepov

Na prehodu v leto 2021 ob zaostrenih gospodarskih razmerah tveganja za finančno stabilnost ostajajo močno povečana, ugotavljamo v Banki Slovenije, pri čemer posebej izpostavljamo dohodkovno in kreditno tveganje. Ob tem posebej poudarjamo, da bi bile razmere brez hitrega in obsežnega odziva ekonomskih politik bistveno slabše. Poleg ukrepov denarne politike ECB in dodatnih ukrepov Banke Slovenije na poslovanje bank tako vplivajo tudi državni interventni zakoni. Do konca januarja so banke prejele 28.082 vlog kreditojemalcev za odlog plačila obveznosti. Večina se bo iztekla v prihajajočih mesecih letošnjega leta, ko tudi pričakujemo okrepljen pritisk na kreditno tveganje bančnega sistema. Z državno jamstveno shemo je bilo odobrenih 86 kreditov podjetjem v skupni vrednosti 71,9 mio evrov.

Kot smo že poročali, je bančni sistem kljub zaostritvi epidemioloških razmer in poslabšanju pogojev poslovanja v letu 2020 do novembra ustvaril razmeroma visok dobiček, k čemur je pomembno prispeval enkratni učinek združitve dveh bank. Dobiček pred obdavčitvijo je za predlanskim zaostajal za manj kot petino, brez enkratnega dogodka pa bi bil nižji kar za 53,9 %. Podatki za december bodo na voljo v drugi polovici februarja.

Nekateri kazalniki kreditnega tveganja sicer še ostajajo na nizkih nivojih, a se v aktualnih razmerah v najbolj ranljivih segmentih gospodarstva povečujejo. Nedonosne izpostavljenosti bank (NPE) so se v zadnjem četrtletju lanskega leta namreč začele povečevati v skupinah komitentov, ki so z epidemiološko krizo najbolj prizadeti (gostinstvo in javne storitve).

Na delež nedonosnih izpostavljenosti bank močno vplivajo državni interventni zakoni. Zakon, ki omogoča odlog plačila obveznosti kreditojemalcev, je v veljavi od marca lani. Do sedaj so banke prejele 28.082 vlog kreditojemalcev. Daleč največ vlog so banke prejele ob prvi razglasitvi epidemije spomladi lani (aprila in maja), prirast vlog pa se je povečal tudi ob drugi razglasitvi epidemije (november).

Večina vlog za odlog plačila obveznosti se izteče v prihajajočih mesecih, zato v Banki Slovenije v tem času pričakujemo tudi glavnino povečanja kreditnega tveganja.

Tabela 1: Mesečni prirasti števila vlog in izpostavljenosti, za katere so bili zaprošeni odlogi*

Opomba: Negativni prirast pri posameznih mesecih je posledica popravkov podatkov s strani bank zaradi ugotovljenih napak pri poročanju. * Po Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK).

Aprila je bil sprejet zakon, ki omogoča kreditiranje podjetij z jamstvom države. Do sedaj je bilo odobrenih 86 kreditov v vrednosti 71,9 mio EUR posojil z državno jamstveno shemo. Ob tem pa poudarjamo, da so v tem času banke odobrile 983 vlog podjetij za nove likvidnostne kredite, povezane s koronavirusom, s skupno izpostavljenostjo 530,8 mio evrov.

Tabela 2: Pregled števila vlog in izpostavljenosti za nova likvidnostna posojila v zvezi s COVID-19

Opomba: Negativni prirast pri posameznih mesecih je posledica popravkov podatkov s strani bank zaradi ugotovljenih napak pri poročanju. ** po Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE) – vir podatkov SID banka.