Ureditev na področju moratorijev

18.02.2021 / Sporočilo za javnost

Pomemben protikrizni ukrep, ki je bil ob izbruhu pandemije dogovorjen na skupni evropski ravni, je možnost odloga odplačevanja dela kredita, ki ga imajo pri finančnih institucijah najeta posamezna podjetja in prebivalci, pod za banke ugodnejšo regulatorno obravnavo.

V vsakdanjih razmerah je odlog odplačevanja sicer običajen ukrep, za katerega se lahko dogovorita banka in stranka, ki začasno ni zmožna odplačati dela svojega kredita. Takšen dogovor kreditojemalcu, ki zaradi začasnih razlogov ne more redno odplačevati kreditnih obveznosti, omogoči možnost daljšega oziroma kasnejšega odplačila kredita. Hkrati pa banki zagotovi, da – sicer v nekoliko daljšem časovnem obdobju – dobi povrnjen kredit. Zaradi povišanih tveganj posameznih izpostavljenosti morajo banke komitente ustrezno prerazvrstiti (in po potrebi oblikovati dodatne oslabitve oziroma rezervacije), kar z drugimi besedami pomeni, da to zmanjša njen razpoložljivi kapital. V primeru da se kredit odplača oziroma začne normalno odplačevati, je učinek na kapital zgolj začasen.

Bistvo protikriznega ukrepa, ki ja bil dogovorjen na evropski ravni v okviru Evropskega bančnega organa EBA (katerega članica je tudi Banka Slovenija), je, da so banke v času veljavnosti ukrepa (do konca novembra letos), oproščene zahteve po oblikovanju oslabitev oziroma rezervacij za odobrene moratorije. Namen ukrepa je torej ohranjanje bančnega kapitala ob zavedanju začasnosti šoka: ker banke svojega kapitala ne uporabijo za oblikovanje oslabitev oziroma rezervacij za odobrene moratorije, ga lahko namenijo za novo kreditiranje podjetij ali prebivalstva in s tem pripomorejo h okrevanju gospodarstva.

Vlada RS je v okviru protikriznih paketov, ki jih je sprejela v lanskem letu, sledila usmeritvam EBA. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE ali PKP7) je tako prinesel zakonsko obveznost bankam, da morajo odobriti odlog plačevanja obveznosti iz kreditne pogodbe. Kot navedeno, pa bankam za tako odobrene moratorije ni potrebno oblikovati dodatnih oslabitev oziroma rezervacij. Vlogo za odlog plačila je možno podati še do 26. februarja 2021.

Vendar pa je treba poudariti, da je ukrep odloga plačil obveznosti iz kreditnih pogodb pod ugodnejšimi regulatornimi zahtevami, tako kot ostali tovrstni ukrepi, primeren ukrep za naslavljanje zgolj začasnih likvidnostnih težav, do katerih pride zaradi posledic izredne situacije. Ne predstavlja pa dolgoročno vzdržne rešitve, ki bi reševala tudi solventnostne težave podjetij, ali trajnejšo nezmožnost odplačevanja kreditov posameznikov. V primeru predolge veljave bi lahko ob kopičenju slabih terjatev v bankah namreč ogrozil stabilnost celotnega bančnega sistema in tudi kreditojemalcem otežil poplačilo dolgov. Kadar so finančne težave kreditojemalca dolgotrajnejše narave, je torej potreben drugačen, bolj individualno usmerjen pristop k prestrukturiranju finančnih obveznosti in hkratno prepoznavanje teh povečanih tveganj v bančnih izkazih (oslabitve oz. rezervacije, kapital).

Zato je bila v okviru Evropskega bančnega organa EBA novembra lani sprejeta odločitev, da ukrep po enkratnem podaljšanju preneha veljati ob koncu februarja, kar pomeni, da se bodo zadnji moratoriji, odobreni v okviru tega ukrepa, iztekli novembra letos.

V Banki Slovenije ocenjujemo, da je ukrep v Sloveniji dosegel svoj namen, saj na eni strani pomaga kreditojemalcem, čigar težave so omejene na čas krize, na drugi strani pa prispeva k ohranjanju relativno visoke kapitalske ustreznosti bank. Podatki o višini bančnega kapitala namreč kažejo, da se je količnik kapitalske ustreznosti v letu 2020 povišal in ob koncu leta znašal 20,0 %, kar presega povprečje evrskega območja.

Banke bodo imele torej tudi po izteku trenutnega ukrepa še vedno možnost, da se s kreditojemalcem individualno dogovorijo za odlog plačevanja kreditnih obveznosti. Pričakujemo, da bodo banke tiste komitente, ki jih bo kriza dolgotrajneje prizadela, obravnavale individualno in skupaj z njimi poiskale ustrezne rešitve za prestrukturiranje njihovih kreditov v okviru rednih zakonskih možnosti in regulatorne obravnave. Takšno obravnavo bankam nenazadnje omogoča tudi zadostna višina kapitala.

Ob tem še poudarjamo, da so vse rešitve, ki so bile in so še v veljavi v Sloveniji, primerljive ureditvam, ki veljajo v ostalih članicah evrskega območja. S tem smo bankam, ki delujejo v Sloveniji, in njihovim komitentom zagotovili enake pogoje poslovanja, kot veljajo v drugih članicah evrskega območja. To je tudi princip, ki ga bomo v Banki Slovenije zasledovali v prihodnje.

V Banki Slovenije torej od bank pričakujemo, da aktivno pristopijo k morebitnim težavam svojih komitentov. Pri tem lahko črpajo iz izkušenj pretekle ekonomsko-finančne krize, ko so bili razviti in uveljavljeni nekateri pristopi, ki so aktualni tudi danes.