V povprečju za plačilne storitve namenimo 70 evrov letno
V Banki Slovenije ugotavljamo, da banke opuščajo ponudbo posamičnih plačilnih storitev in prehajajo na paketno ponudbo. Glede na košarico storitev, ki smo jo oblikovali v Banki Slovenije, tipični komitent slovenske banke ali hranilnice za paket storitev nameni v povprečju 70,47 evra letno, pri čemer je razpon med najcenejšo in najdražjo banko zelo velik. To so ključne ugotovitve v primerjavi stroškov košaric plačilnih storitev za potrošnike v letu 2020.
Zagotavljanje pregleda nadomestil za plačilne storitve s ciljem ozaveščanja uporabnikov je pomembna prioriteta institucij EU in tudi Banke Slovenije. Zaznali smo, da so banke in hranilnice začele opuščati ponudbo transakcijskih računov, v okviru katerih bi potrošniki lahko uporabljali le posamične plačilne storitve. Pri večini bank potrošniki tako najpogosteje koristijo pakete. Zato smo po prenovi spletnega pregleda nadomestil paketne ponudbe uvrstili tudi v letno analizo nadomestil, ki jih banke in hranilnice zaračunavajo potrošnikom. Namen je potrošnikom omogočiti oceno, katera ponudba je zanje najprimernejša glede na njihove plačilne navade, in jim olajšati izbiro banke oziroma hranilnice.
V košarico storitev za izračun letnih stroškov smo vključili nabor in število storitev, ki jih potrošniki najpogosteje uporabljajo. Na ta način košarice odraža plačilne navade tipičnega komitenta.
Tabela 1: Košarica plačilnih storitev tipičnega komitenta
Za tipičnega komitenta najnižji letni strošek košarice storitev znaša 28,08 evra, najvišji pa 96,24 evra (stanje na zadnji dan leta 2020). V povprečju sicer letni stroški košaric plačilnih storitev znašajo 70,47 evra in so za 150,96 odstotka višji kot pri najcenejši banki.
Tabela 2: Letni stroški košaric plačilnih storitev tipičnega komitenta (v EUR)*
* V primerjavi smo zajeli (glede na skupni izračun stroškov) najcenejši račun oziroma paket storitev, ki je dostopen večini potrošnikov, tudi tisti, katerih odprtje je mogoče le prek spleta. Paketi, ki so na voljo specifičnim skupinam uporabnikov (na primer otrokom, dijakom, študentom, upokojencem, nerezidentom ipd.) v primerjavi niso zajeti, čeprav so lahko cenejši od tistih, upoštevanih v primerjavi.
** Po ceniku SKB banke d. d.
Vir: Banka Slovenije