Izjava guvernerja po seji Sveta ECB: Okrepljena dinamika nakupov vrednostnih papirjev za zagotavljanje ugodnih pogojev financiranja
Gospodarska rast v evrskem območju bo, ob okrepljenem okrevanju v drugi polovici leta, letos znašala 4 %, ob čemer se ohranjajo visoka tveganja. Kljub okrevanju gospodarstva bodo pritiski na rast cen ostali šibki; inflacija bo ostala pod srednjeročnim ciljem in ob koncu napovednega obdobja znašala 1,4 %. Člani Sveta ECB smo bili soglasni, da je v teh razmerah ključno z zelo podporno naravnano denarno politiko zagotavljati ugodne pogoje financiranja tako bančnemu kot nebančnemu sektorju in državam Evrosistema.
Ključna odločitev tokratne seje je povezana z dinamiko nakupov v okviru pandemičnega programa nakupov vrednostnih papirjev (PEPP); odločili smo se, da te v prihodnjem četrtletju znatno povišamo ob nespremenjeni celotni ovojnici programa.
Raven ekonomske aktivnost v evrskem območju in tudi Sloveniji je v zadnjem četrtletju lanskega leta kljub slabši epidemiološki sliki in primerljivim preventivnim ukrepom močno presegla tisto iz drugega četrtletja. Tudi prvi podatki za začetek letošnjega leta potrjujejo okrevanje, pri čemer večje padce gospodarske aktivnosti zaradi pešanja sektorja storitev blaži robustnost proizvodnega sektorja, ki ga žene predvsem ugodno zunanje povpraševanje.
Ta dinamika se odraža tudi v makroekonomskih napovedih za evrsko območje, ki smo jo pripravili v okviru ECB. Dodatni upad potrošnje v naslednjih mesecih bo v drugi polovici leta, ko predvidevamo sproščanje zajezitvenih ukrepov, nadomestila povečana potrošnja. K agregatnem povpraševanju bo prispevalo tudi povečano tuje povpraševanje, gospodarska rast pa bo v letu 2021 znašala 4 %. Visoko rast, povezano z ugodnejšimi zdravstvenimi in posledično ekonomskimi razmerami, pričakujemo tudi v letih 2022 in 2023 (4,1 % in 2,1 %).
Kljub okrevanju bo gospodarstvo še naprej delovalo z neizkoriščenimi zmogljivostmi, kar bo dušilo inflacijske pritiske. Razlog za višjo inflacijo, ki bo letos znašala predvidoma 1,5 %, bodo sprva predvsem povišane cene energentov, ki pa niso posledica ugodnih domačih makroekonomskih razmer. Ob prenehanju teh enkratnih učinkov bo inflacija ponovno upadla, z gospodarskim okrevanjem v prihajajočih letih pa bodo inflacijski pritiski vseeno nekoliko narasli. Inflacija bo do leta 2023 tako dosegla 1,4 % in ostala pod zastavljenim inflacijskim ciljem »pod a blizu 2 %«.
Od začetka letošnjega leta so dolgoročne nominalne donosnosti državnih obveznic in obveznic zasebnega sektorja nekoliko porasle (na primer donosnosti slovenskih 10-letnih državnih obveznic z -0,2 % na 0,0 %). Stroški zadolževanja kljub temu ostajajo na zelo nizkih nivojih, tudi na segmentu bolj tveganih instrumentov. Ključnega pomena za uspešno prebroditev zaostrenih gospodarskih razmer je, da pogoji financiranja ostanejo ugodni vzdolž celotne verige transmisije denarne politike, od netveganih naložb do posojilnih pogojev za nebančni sektor, in za vse sektorje realnega gospodarstva, od bančnega sistema, do podjetij in gospodinjstev. To spremljamo s celostnim in večplastnim pristopom.
Na podlagi navedenega in v povezavi z gibanjem inflacije v Evrosistemu ostajamo zavezani k ohranjanju ugodnih pogojev financiranja. Ključna odločitev včerajšnje seje je, da bodo naši nakupi v okviru PEPP v prihodnjem četrtletju znatno višji v primerjavi z letošnjim prvim četrtletjem. Pri tem celotna ovojnica ostaja v višini do 1.850 mrd EUR.
Poleg tega podporno naravnanost denarne politike ohranjamo tudi z ostalimi ukrepi, sprejetimi tekom lanskega leta. S takšnim paketom ukrepanja zagotavljamo ugodne pogoje financiranja bančnemu in nebančnemu sektorju ter državam Evrosistema, s čimer podpiramo ekonomsko aktivnost in na srednji rok zagotavljamo stabilnost cen.