Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB

Obeti za gospodarsko rast v evrskem območju se ob vse bolj prilagojenem obnašanju podjetij in gospodinjstev izboljšujejo. V Svetu ECB ocenjujemo, da zadnji podatki tako potrjujejo naše napovedi, ki pa jih zaradi še vedno slabe epidemiološke slike spremlja velika mera negotovosti. Tudi na finančnih trgih so se razmere, ob znatni podpori spodbujevalno naravnane denarne politike, stabilizirale. V teh razmerah smo se v Svetu ECB včeraj odločili, da ohranimo do sedaj sprejete ukrepe in s tem še naprej zagotavljamo ugodne pogoje financiranja tako bančnemu kot nebančnemu sektorju in državam Evrosistema.

V razmerah visoke negotovosti, povezane s potekom epidemije, se obeti za rast svetovnega gospodarstva in rast v evrskem območju nekoliko izboljšujejo. Predvsem zaradi počasnega poteka programov cepljenja evrsko območje v primerjavi z nekaterimi drugimi svetovnimi gospodarstvi pri okrevanju v začetku leta sicer nekoliko zaostaja.

Napovedi makroekonomskih gibanj, ki smo jih v okviru ECB pripravili v marcu, tako predvidevajo stagnacijo v prvi polovici leta, ki ji bo sledil pospešek pri okrevanju v drugi polovici leta.

Zadnji podatki potrjujejo naše napovedi: marčevski indeks nabavnih managerjev se je nekoliko izboljšal. Pričakovanja za proizvodne dejavnosti so dosegle rekordne vrednosti, hkrati pa pričakovanja za storitvene dejavnosti po mesecih krčenja kažejo na stagnacijo. Ti nekoliko bolj optimistični podatki nakazujejo, da se nabor sektorjev, ki so se uspešno prilagodili zajezitvenim ukrepom, širi. Podobno tudi v Sloveniji okrevajo vse dejavnosti, ki niso pod neposrednim vplivom ukrepov.

Pomemben element okrevanja gospodarstva je tudi razpoložljivost cepiv v državah evrskega območja, ki se je v zadnjih tednih znatno povečala. V prihodnjih mesecih tako lahko pričakujemo nekoliko pospešeno doseganje precepljenosti prebivalstva.

Ob podpori zelo akomodativne denarne politike ECB, ki smo jo marca še okrepili s povečanjem nakupov v okviru programa PEPP za drugi kvartal, so se nominalne donosnosti državnih obveznic po predhodni rasti stabilizirale na nivojih, ki še naprej ohranjajo ugodne pogoje financiranja. Strošek zadolževanja države Slovenije na kapitalskih trgih tako ostaja na nizkih ravneh in znaša na desetletni zapadlosti okoli 0 %. Na zelo nizkih ravneh ostajajo tudi stroški zadolževanja privatnega sektorja, hkrati pa cene delnic rastejo, pri čemer so se nekateri evropski delniški indeksi povzpeli na ravni pred začetkom pandemije. Visoko sodelovanje bank v evrskem območju na marčevski dolgoročni kreditni operaciji TLTRO-III priča o ustreznosti ukrepa, s katerim podpiramo bančni transmisijski kanal denarne politike in posledično omogočamo bankam ugodno kreditiranje podjetij in prebivalstva.

Slovenske banke, ki v času krize beležijo visoko likvidnost, v pomoč pa so jim tudi drugi ukrepi denarne in regulatorne politike centralne banke in posredno tudi obsežni ukrepi fiskalne politike, na operacijah refinanciranja preko Evrosistema ostajajo relativno malo udeležene (Slovenija se po tem kazalniku uvršča v skupino držav z najnižjim črpanjem).

V teh razmerah smo se člani Sveta ECB odločili, da ohranimo do sedaj sprejete spodbujevalne ukrepe denarne politike. Naši programi nakupov vrednostnih papirjev in operacije refinanciranja bodo bankam še naprej zagotavljali ugodne vire financiranja, ki uspešno prehajajo v posojilne pogoje za gospodinjstva in podjetja. V razmerah nizkih obrestnih mer se zagotavlja tudi dovolj prostora fiskalnim politikam, ki so ključne za uspešen izhod iz krize, ki jo je povzročila pandemija.