Okrevanje gospodarstva v začetku leta; v drugem četrtletju pričakujemo močan pospešek gospodarske aktivnosti

V Sloveniji se je za razliko od povprečja evrskega območja okrevanje gospodarstva začelo že v prvem letošnjem četrtletju. K temu je največ prispevalo sproščanje omejitvenih ukrepov in posledična rast precejšnjega dela prej zadrževane zasebne potrošnje. Razmere se postopoma izboljšujejo tudi na trgu dela, kjer se je rast plač ob državnih ukrepih še dodatno okrepila. V Banki Slovenije še ugotavljamo, da aktualni podatki za maj nakazujejo močan pospešek gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju letošnjega leta.

V evrskem območju se ob izboljšanju epidemiološke slike gospodarska rast obnavlja. Okrepljeno povpraševanje je poleg nadaljnje rasti proizvodnje v predelovalnih dejavnostih spodbudilo tudi okrevanje v storitvah. Po dveh četrtletnih padcih tako za letošnje drugo četrtletje pričakujemo rast BDP. Na letni ravni naj bi se gospodarska aktivnost letos povečala za 4,3 % (Evropska komisija, OECD). Ob tem negotovosti, povezane s širitvijo virusa, ostajajo velike.

V nasprotju z evropskim je slovensko gospodarstvo začelo okrevati že v letošnjem prvem četrtletju. BDP se je v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem okrepil za 1,4 %. K temu je ob sproščanju omejitvenih ukrepov največ prispevala rast precejšnjega dela prej zadrževane zasebne potrošnje. Izjema so še nekatere prostočasne storitve, ki zaradi še veljavnih preventivnih ukrepov, ki omejujejo gibanje in združevanje ljudi, še niso začele okrevati v zadostni meri.

Rast skupne industrijske proizvodnje se je v prvem četrtletju nekoliko upočasnila predvsem zaradi padca v farmaciji, večina drugih panog pa je nadaljevala z okrevanjem. Kljub optimizmu med podjetji se je dodana vrednost v gradbeništvu v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem zmanjšala, kar pa je po naši oceni ob načrtovani stanovanjski gradnji in javnih investicijah zgolj prehodnega značaja.

Tudi na trgu dela se ob postopnem sproščanju omejitvenih ukrepov razmere izboljšujejo. Število registriranih brezposelnih je bilo ob koncu maja za 16,8 % nižje kot pred letom, število razpisanih delovnih mest se povečuje. Glede na naraščajoč podjetniški optimizem, ki se je do maja že v vseh dejavnostih odražal v izrazitem povečanju zaposlitvenih pričakovanj, lahko v naslednjih mesecih tudi v bolj prizadetih storitvenih dejavnostih pričakujemo postopno izboljšanje razmer.

Zaradi izplačil z epidemijo povezanih dodatkov v javnih storitvah je bila povprečna bruto plača v prvih dveh mesecih leta višja za skoraj desetino. Marca je (tudi zaradi lanskega padca plač v zasebnem sektorju v tem obdobju) rast presegla 14 %.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je v prvih štirih mesecih leta znašal 1,2 mrd EUR in izhaja predvsem iz financiranja Covid-19 ukrepov. Po več kot letu dni medletnega slabšanja se je aprila saldo izboljšal, k čemur so prispevali višji prihodki. Njihova rast je posledica nizke lanske osnove zaradi ukrepov iz protikoronske zakonodaje, poleg tega se krepi tudi gospodarska aktivnost. Rast odhodkov je bila v prvih štirih mesecih višja od rasti prihodkov, izhaja pa še naprej predvsem iz Covid-19 ukrepov.

Obeti za gospodarsko rast v nadaljevanju leta so močno pozitivni, zato v drugem četrtletju v Banki Slovenije pričakujemo močan pospešek v krepitvi gospodarske aktivnosti. Tedenski kazalniki aktivnosti  za maj namreč nakazujejo nadaljnjo rast zasebne potrošnje in izvoza, krepi se podjetniški optimizem, izboljšalo se je tudi razpoloženje potrošnikov. Ob omejitvah, ki jih sicer še vedno prinaša epidemija, lahko na kratek rok gospodarsko rast bolj kot povpraševanje zavrejo omejitve na ponudbeni strani, saj so se številne surovine precej podražile, dobavni roki pa podaljšali.

Slika: Visokofrekvenčni kazalniki gospodarske aktivnosti

Opomba: *Vključeni so le podatki iz sistema Bankart, ki predstavlja več kot 80 % vseh plačil. Podatek za zadnji teden ni preračunan kot drseča sredina.
Vir: FURS, DARS, Bankart, preračuni Banke Slovenije.

Inflacija: V zadnjih mesecih se poleg tujih krepijo tudi nekateri domači inflacijski pritiski

Cene življenjskih potrebščin so bile maja medletno višje za 2,2 %. Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je v predelovalnih dejavnostih že dosegla predkrizne ravni, ob številnih kriznih dodatkih v javnem sektorju so se okrepili stroški dela, močno so se povišala tudi cenovna pričakovanja podjetij. Podobno kot v evrskem območju inflacijo že od marca krepijo medletno dražji energenti. Kljub podražitvi prehrambnih surovin so cene hrane prvič po petih letih medletno upadle, za 0,8 %. K skupni rasti so poleg cen hrane negativno prispevale še cene storitev, ki so se maja medletno znižale že drugi mesec zapored. Na letošnje oslabljeno gibanje cen storitev v večji meri vplivajo medletno cenejše storitve v kategoriji počitniških paketov in nastanitev. Osnovna inflacija (brez energentov, hrane, alkohola in tobaka) je z 0,5 % ostala izrazito umirjena.