Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB

Člani Sveta ECB smo včeraj ob ugodnejši epidemiološki sliki obravnavali izboljšano gospodarsko napoved za evrsko območje – za letos tako pričakujemo močan pospešek gospodarske aktivnosti, visoka gospodarska rast se bo nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Ob tem bo inflacija kljub letošnjemu pospešku ostala pod želeno ravnjo. Na finančnih trgih razmere ostajajo stabilne.

Takšne razmere so v veliki meri povezane z obsežnimi ukrepi naših politik. Zato smo se člani Sveta ECB odločili, da ohranimo vse do sedaj sprejete ukrepe. Za ohranjanje ugodnih pogojev financiranja ter posledično zagotavljanje trdnega okrevanja in vzdržnega prbliževanja inflacije našemu cilju je namreč še vedno potrebna obsežna podporna denarna in fiskalna politika.

V Evrskem območju se ob uspešnih programih cepljenja epidemiološka slika izboljšuje, sproščajo se preventivni ukrepi za zamejitev širjenja virusa. To se odraža na makroekonomski sliki: nadaljuje se robustno okrevanje aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, v sektorju storitev pa lahko prvič po izbruhu pandemije opažamo pospešek aktivnosti. Visokofrekvenčni podatki tako nakazujejo, da lahko v drugem četrtletju po dveh zaporednih četrtletjih rahlega krčenja gospodarske aktivnosti pričakujemo močan pospešek gospodarske aktivnosti.

Po najnovejših napovedih, ki smo jih včeraj obravnavali člani Sveta ECB, bo letošnja gospodarska rast dosegla 4,6 %. Podobno visoko rast, 4,7 %, pričakujemo tudi prihodnje leto. V letu 2023, ko bodo potekli nekateri fiskalni ukrepi in bo faza okrevanja končana, pa se bo rast nekoliko upočasnila in dosegla 2,1 %. BPD bo predkrizno raven dosegel predvidoma v prvem četrtletju leta 2022. Gospodarska aktivnost bo podprta predvsem z dejavniki domačega povpraševanja, to je z izdatnejšimi fiskalnimi ukrepi in z okrevanjem zasebne potrošnje po umiku zajezitvenih ukrepov.

Z večjim domačim trošenjem se bo glede na leto 2020 nekoliko okrepila tudi inflacija. Ta bo zaradi začasnih dejavnikov, kot so popravek cen nafte glede na predhodno leto, sprememba uteži in učinek dviga nemškega DDV, v letu 2021 sicer poskočila na 1,9 %. Ko bodo ti začasni, predvsem ponudbeni dejavniki izzveneli, pa v osrednjem scenariju pričakujemo, da bo inflacija spet nekoliko upadla. V letih 2022 in 2023 tako pričakujemo 1,5- in 1,4-odstotno rast.

Takšna pričakovanja še vedno spremljajo visoka tveganja, ki pa so tokrat pri gospodarski rasti porazdeljena bolj enakomerno, pri inflaciji pa celo v prid nekoliko višji rasti cen.

Za Slovenijo bomo v Banki Slovenije nove napovedi gospodarskih gibanj objavili predvidoma v prihodnjih dneh.

Razmere na finančnih trgih so tudi v zadnjem mesecu ostale ugodne. V maju so nekoliko porasle zahtevane donosnosti za zadolževanje držav, kar je predvsem posledica izboljšanih makrobonitetnih obetov v ervskem območju. Stroški zadolževanja privatnega sektorja ostajajo nizki. Strošek zadolževanja Slovenije na kapitalskih trgih se je skupaj z ostalimi državnimi obveznicami zvišal, vendar kljub temu ostaja nizek: na desetletni ročnosti je porasel z 0 % na 0,16 %, kar je donosnost, primerljiva Belgiji in Franciji.

Okrevanje evrskega gospodarstva po pandemiji je še v zgodnji fazi, hkrati pa ga še vedno spremljajo visoka tveganja, povezana z razvojem epidemije in posledično makroekonomskih gibanj. Zato smo se člani Sveta ECB odločili, da v tretjem četrtletju ohranimo nespremenjen obseg pandemičnih nakupov vrednostnih papirjev, torej na povišanih nivojih iz drugega četrtletja. S takim obsegom nakupov bomo dodatno podprli okrevanje in ga postavili na trdnejše temelje ter hkrati zagotovili ohranjanje ugodnih pogojev financiranja, pri čemer bomo ohranili tudi vso potrebno fleksibilnost.