Letos in prihodnje leto visoka rast gospodarske aktivnosti; negotovost glede razvoja epidemije ostaja velika
V Banki Slovenije ob izboljševanju epidemiološke slike pričakujemo, da bo gospodarska rast letos dosegla 5,2 %, visoka bo ostala tudi v prihodnjem letu (4,8 %). Tako naj bi predkrizno raven BDP dosegli že v začetku prihodnjega leta. Gospodarsko rast bo spodbujalo tako domače kot tuje povpraševanje. Krepila se bo tudi inflacija, ki pa bo ostala pod srednjeročnim ciljem, tj. inflacija pod 2 %, vendar blizu te meje. V Banki Slovenije še ugotavljamo, da negotovost glede prihodnjega razvoja epidemije ostaja velika, zato smo ob pomoči strokovnjaka z zdravstvenega področja poleg osrednje napovedi pripravili tudi alternativne scenarije.
Z vedno večjim deležem precepljenega prebivalstva se širjenje okužb, vsaj v Sloveniji in glavnih trgovinskih partnericah, umirja. V Banki Slovenije tako v letošnjem in prihodnjem letu pričakujemo visoko rast gospodarske aktivnosti. Napoved je narejena na predpostavki, da epidemiološke razmere ne bodo zahtevale ponovnega širšega in dolgotrajnejšega zaprtja gospodarstva. Predpostavljamo tudi, da bodo gospodarsko rast še naprej podpirali ukrepi denarne in fiskalne politike. Ocenjujemo namreč, da bi se lansko leto ob odsotnosti teh ukrepov gospodarska aktivnost skrčila za skoraj desetino.
Slika 1: Napoved gospodarske rasti v Sloveniji in evrskem območju v obdobju 2021–2023
Vir: SURS, Eurostat, napovedi Banke Slovenije in makroekonomske napovedi strokovnjakov Evrosistema/ECB, junij 2021
Gospodarsko rast bo v napovednem obdobju krepilo tako domače kot tuje povpraševanje. Pričakujemo namreč tako okrevanje trošenja gospodinjstev kot večjo investicijsko dejavnost zasebnega sektorja in države. Ta bo podkrepljena z naložbami, sofinanciranimi s sredstvi iz sklada "Naslednja generacija EU". Rast bo v celotnem napovednem obdobju podpirala potrošnja države. Z okrevanjem gospodarske aktivnosti v trgovinskih partnericah pričakujemo tudi spodbudno rast izvoza.
Trošenje gospodinjstev bodo ob izboljševanju epidemioloških razmer in postopnem zmanjševanju negotovosti v gospodarstvu krepila ugodna gibanja na trgu dela. Pričakujemo, da bodo ob oživitvi gospodarske aktivnosti podjetja že v letošnjem letu dodatno zaposlovala, kar se bo odražalo v stopnji brezposelnosti, ki bo kljub pričakovanemu opuščanju ukrepov za ohranjanje delovnih mest ostala podobna kot lani. Z nadaljnjim okrevanjem gospodarstva v naslednjih letih pričakujemo razmeroma ugodno rast zaposlenosti in postopen upad stopnje brezposelnosti, ki se bo ob koncu napovednega obdobja znižala na zgodovinsko nizko raven. Plačni pritiski se bodo proti koncu napovednega obdobja okrepili. Na gibanje plač bodo sicer zlasti letos in prihodnje leto pomembno vplivali začasni interventni ukrepi.
Rast cen življenjskih potrebščin se bo v napovednem obdobju krepila, a bo do konca napovednega obdobja ostala pod srednjeročnim ciljem, tj. inflacija pod 2 %, vendar blizu te meje. Poleg zunanjih dejavnikov, povezanih z rastjo cen nafte in drugih primarnih surovin na svetovnih trgih, se bodo krepili tudi domači dejavniki inflacije. Z okrevanjem domačega povpraševanja, ki ga spodbujajo podporno naravnani ukrepi ekonomskih politik, in povečevanjem stroškovnih pritiskov ob ugodnih razmerah na trgu dela namreč pričakujemo precejšnjo pospešitev osnovne inflacije. Po lanskoletnem padcu cen življenjskih potrebščin tako že letos pričakujemo 1,3-odstotno inflacijo, ki jo bo zviševal zlasti učinek lanskoletnega prehodnega znižanja cen energentov ob izbruhu epidemije in državnih ukrepih. V nadaljevanju napovednega obdobja pričakujemo krepitev rasti cen storitev in neenergetskih industrijskih proizvodov, skupno inflacijo pa bo povečevala tudi dražja hrana.
Alternativni scenariji
Zdravstvene razmere še naprej povzročajo znatno negotovost pri pripravi makroekonomskih napovedi. Ključna dejavnika nadaljnjega razvoja epidemije predstavljata delež cepljenega prebivalstva in morebitni pojav novih oblik virusa, proti katerim obstoječa cepiva ne bi bila učinkovita.
V Banki Slovenije smo zato ob pomoči zunanjega strokovnjaka, izr. prof. dr. Janeza Žiberta z Zdravstvene fakultete v Ljubljani in člana ekipe Sledilnika COVID-19, pripravili tudi alternativne scenarije gospodarskih gibanj. V prvem, blažjem scenariju, ki je ugodnejši od osrednje napovedi, bi ob okrepljenem zaupanju in hitrejši prilagoditvi gospodarstva novim razmeram BDP že letos dosegel predkrizno raven. V drugem, manj ugodnem epidemiološkem scenariju, smo predpostavili manjši delež cepljenega prebivalstva v jesenskih mesecih, kot bi bil potreben za uspešno zaustavitev širjenja okužb. Ob ponovnem zaostrovanju ukrepov za zajezitev epidemije bi BDP okreval počasneje in ostal okrog odstotek pod osrednjo napovedjo v letih 2022 in 2023. V tretjem, ostrejšem scenariju, ki predpostavlja pojav nove različice virusa, proti kateri trenutno razpoložljiva cepiva in imunska zaščita že prebolelih ne bi bili učinkoviti, bi že v jesenskih mesecih sledil nov, obsežnejši val epidemije. Tega bi bilo treba omejevati z dolgotrajnejšimi ukrepi, kar bi še močneje zaviralo okrevanje gospodarske aktivnosti, predkrizna raven BDP pa bi bila dosežena šele v letu 2023.
Slika 2: Raven BDP v obdobju napovedi po scenarijih
Opomba: Pikčasta črta predstavlja raven BDP v letu 2019
Vir: SURS, napovedi in ocene Banke Slovenije
Vedno izrazitejša so tudi nekatera druga tveganja. Poleg geopolitičnih trenj na Bližnjem vzhodu se povečujejo tveganja, ki jih povzročajo izzivi v svetovnih proizvodnih verigah, vezanih predvsem na pomanjkanje nekaterih surovin in polizdelkov. V kolikor bi bila tovrstna dogajanja dolgotrajnejša, bi se to lahko odrazilo v nižji rasti gospodarske aktivnosti in v hitrejši rasti cen. V domačem okolju so tveganja za večjo rast od napovedane vezana na morebitno večjo potrošnjo gospodinjstev po koncu epidemije, kar bi obenem dodatno pospešilo rast BDP. To bi omogočali tudi zgodovinsko visoki prihranki, ki so jih gospodinjstva ustvarila v času strožjih omejitvenih ukrepov.
Publikacija Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji, junij 2021 je na voljo na povezavi.
Prezentacija z novinarske konference
