Ob umiritvi epidemije hitro povečevanje gospodarske aktivnosti; trg dela blizu predkrizne ravni
V evrskem območju zgodovinsko visoke ravni nekaterih kazalnikov nakazujejo hitro oživljanje gospodarstva. Tudi v Sloveniji se gospodarska aktivnost hitro povečuje – pogoji poslovanja so se v veliki meri normalizirali, gospodarstvo pa je med lansko krizo ob izdatni finančni pomoči ohranilo veliko večino proizvodnih zmogljivosti. Z odpiranjem gospodarskih dejavnosti se izboljšujejo tudi razmere na trgu dela, ki so v nekaterih kazalnikih že primerljive tistim pred krizo. Ponovno pojavljanje strukturnih neskladij na trgu dela, visoka izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih, rast plač in zasebne potrošnje ter krepitev optimizma ustvarjajo dodatne pogoje za rast cen na domačem trgu. V publikaciji Gospodarska in finančna gibanja ugotavljamo še, da je položaj v javnih financah še naprej zaznamovan predvsem s posledicami boja z epidemijo.
Svetovna gospodarska aktivnost se ob izboljšanju epidemioloških razmer in intenzivni podpori ekonomskih politik krepi hitro, vendar zelo neenakomerno. Med razvitimi gospodarstvi izstopajo ZDA, ki so že v letošnjem prvem četrtletju presegle predkrizno raven BDP. Kažejo se tudi znaki močnega gospodarskega oživljanja evrskega območja, saj so nekateri kratkoročni kazalniki na zgodovinsko visokih ravneh. Po drugi strani ostaja okrevanje številnih gospodarstev v razvoju oteženo zaradi nezadostnega obvladovanja epidemije.
Domača gospodarska aktivnost se hitro povečuje. Krepita se domače in tuje povpraševanje, zaupanje v gospodarstvu pa je že na predkrizni ravni. Blagovni izvoz narašča, nekateri kazalniki pa za konec drugega četrtletja že nakazujejo preseganje predkriznih ravni domače končne potrošnje. Dodatno se bodo krepile investicije, tudi gradbene, saj ocenjujemo, da je bil padec gradbene aktivnosti v prvih mesecih leta zgolj začasen.
Hkrati naše analize potrjujejo dobro finančno stanje v zasebnem sektorju in tudi varčevalno-investicijska vrzel nakazuje visoke finančne presežke. Okrevanje pa bo dolgotrajnejše v gostinstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih ter predvsem v turizmu, kjer zaradi tveganja širjenja okužb z novimi sevi Covid-19 ostajajo v veljavi nekateri omejitveni ukrepi. Ob močnem povpraševanju se težave stopnjujejo na ponudbeni strani, saj podjetja že poročajo o pomanjkanju usposobljenih delavcev, dražje in težje dosegljive pa so tudi surovine.
Trenutne razmere ob upoštevanju pozitivnih rezultatov z začetka leta potrjujejo naše zadnje napovedi, ki v napovednem obdobju predvidevajo višjo gospodarsko rast v Sloveniji kot v povprečju evrskega območja.
Na trgu dela je bilo konec junija registriranih nekaj več kot 71 tisoč brezposelnih, kar je primerljivo juniju 2019, z naraščanjem kadrovskih potreb pa se je stopnja prostih delovnih mest že v prvem četrtletju približala predkrizni. Zaradi strukturnih neskladij se zvišujejo kazalniki pomanjkanja delavcev, kar lahko povzroči plačne pritiske. Kljub trenutno zelo pozitivnim signalom ostajajo prihodnja gibanja na trgu dela negotova in bodo ob morebitnem ponovnem razmahu epidemije spet v veliki meri odvisna od podpornih ukrepov.
Slika: Visokofrekvenčni kazalniki potrošnje
Opomba: *Vključeni so le podatki iz sistema Bankart, ki zajema več kot 80 % vseh plačil. Pike prikazujejo 4-tedenske drseče sredine. Vir: FURS, Bankart, preračuni Banke Slovenije
Epidemija je povzročila velike razlike v razmerah na trgu dela med javnim in zasebnim sektorjem. Medtem ko je bila ob rasti zaposlovanja in epidemioloških dodatkih masa bruto plač po nacionalnih računih v pretežno javnih storitvah v prvem četrtletju medletno večja za 20,9 %, se je v dejavnostih zasebnega sektorja zmanjšala za 0,9 %, in sicer zaradi nižje zaposlenosti in nižjih dohodkov zaposlenih, vključenih v ukrepe za ohranjanje delovnih mest. Pričakujemo, da bodo te razlike s koncem epidemije v večji meri izzvenele.
Ob krepitvi tujih in pojavljanju domačih cenovnih pritiskov je bila domača inflacija junija 1,7-odstotna. Ponovno pojavljanje strukturnih neskladij na trgu dela, visoka izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih, rast plač in zasebne potrošnje ter krepitev optimizma podjetij in potrošnikov ustvarjajo dodatne pogoje za rast cen na domačem trgu. Kljub temu še naprej prevladujejo zunanji inflacijski dejavniki. K skupni rasti cen tako še naprej največ prispevajo cene energentov, predvsem nafte.
Primanjkljaj države je v prvem četrtletju znašal 8,3 % BDP, pri čemer je medletna rast javnofinančnih izdatkov šesto četrtletje zapored presegala rast prihodkov, kar je odraz ukrepov za blaženje posledic epidemije. Po drugi strani pa so se razmere izboljšale na prihodkovni strani, saj so se prihodki – zaradi dviga plač, zasebne potrošnje in gospodarske rasti – precej povečali. Dolg države se je do konca marca 2021 zvišal na 86 % BDP, pri čemer je glavnina dodatne neto zadolžitve nastala januarja z izdajo obveznic in februarja s posojili iz evropskega mehanizma SURE. Pri tem ostajajo pogoji zadolževanja ugodni, pri čemer zadolževanje pri zakladnih menicah še naprej poteka po negativnih obrestnih merah.
Publikacija Gospodarska in finančna gibanja je na voljo na povezavi.