Sporočilo po seji Sveta Banke Slovenije dne 6. januarja 2015
1. Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2. Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivo Gospodarska in finančna gibanja, januar 2015.
Gospodarska rast v Sloveniji je bila v prvih treh četrtletjih 2014 bistveno hitrejša od povprečja v evrskem območju. Rast izvoza se je krepila, kar je ob šibkejši rasti uvoza ohranilo visok prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP in ključno prispevalo k povečanju presežka tekočega računa na 5,7 % BDP. Pojavljati so se začeli tudi prvi znaki povečanega investiranja v industrijske proizvodne kapacitete, pogojenega z njihovo naraščajočo izkoriščenostjo in izboljšanim dostopom do tujih finančnih virov. K občutni spremembi v gospodarski dinamiki je prispeval tudi zasuk v fiskalni politiki, ki je v prvih treh četrtletjih ob pomoči sredstev iz EU na gospodarsko rast delovala stimulativno, saj je bil pozitivni prispevek javnih investicij precej večji od negativnega prispevka zmanjševanja končne porabe države. Javne infrastrukturne investicije so ugodno vplivale na gradbeno aktivnost kljub negativnemu zasuku v tretjem četrtletju, sicer šibka rast zasebne potrošnje in povečano poslovanje med podjetji na domačem trgu pa sta k rasti spodbudili tudi večino zasebnih storitev.
Gospodarska rast se že močneje odraža na trgu dela. Brezposelnost se je zmanjšala predvsem zaradi visokega odliva v zaposlenost, ki se je najhitreje povečevala v zasebnih storitvah. Med temi izstopajo zaposlovalne agencije, ki so največ prispevale k skoraj enoodstotni rasti skupne zaposlenosti v tretjem četrtletju, kar pa zamegljuje dejansko sliko zaposlovanja po dejavnostih, zlasti v industriji in gradbeništvu. Po reformi trga dela, ki je delno zaostrila pogoje za začasno zaposlovanje, je naraščanje zaposlovanja prek agencij verjetno posledica odziva podjetij na potrebe po fleksibilnih oblikah zaposlitev. Ob rasti zaposlenosti se postopno povišuje tudi povprečna plača, a njena rast zaostaja za rastjo produktivnosti dela. S padcem inflacije proti ničelnim stopnjam se je zlasti v tretjem četrtletju povečala tudi realna masa plač, z njo pa kupna moč prebivalstva.
Gospodarsko okrevanje v ožjem zunanjem okolju ostaja šibko kljub ekspanzivni denarni politiki ECB. Hkrati se zaradi sankcij in strmoglavljenja cen nafte hitro slabšajo razmere v ruskem gospodarstvu. Zato se je ob koncu leta 2014 nadaljevalo zniževanje ocen gospodarske rasti za leto 2015 na večini ključnih izvoznih trgov. Kljub temu te v povprečju še ostajajo nekoliko ugodnejše od ocen za leto 2014, kar – ob izboljšanju konkurenčnosti slovenskega izvoznega sektorja – daje glavno osnovo za nadaljnjo rast domače gospodarske aktivnosti.
Pozitivni ekonomski zasuki se ne odražajo v domači inflaciji. Merjeno s HICP je bila ta v zadnjem četrtletju 2014 pod močnim vplivom padajočih cen surovin in je v povprečju znašala 0 %, v povprečju leta 2014 pa 0,4 %, kar je najmanj doslej. Poleg skupne inflacije so bili pod evrskim povprečjem tudi kazalniki osnovne inflacije. Razlika večinoma izhaja iz večje izgube kupne moči v krizi in previdnega obnašanja domačih potrošnikov, ki realnega porasta mase plač večinoma niso prenesli v svojo končno potrošnjo. To se odraža predvsem v nadaljnjem padanju cen industrijskih proizvodov. Nižje cene vhodnih surovin in zaostajanje rasti plač za rastjo produktivnosti pa kažejo tudi na odsotnost cenovnih in stroškovnih pritiskov v podjetjih.
Primanjkljaj države je bil v letu 2014 visok zaradi naraščajočega bremena plačevanja obresti ter enkratnih učinkov, vezanih na dokapitalizacije bank in izplačila starih deviznih vlog, vendar so se precej povečali tudi prihodki. Primanjkljaj naj bi po ocenah Ministrstva za finance iz konca decembra znašal 5,3 % BDP, po izločitvi enkratnih učinkov in plačila obresti pa naj bi t. i. primarni primanjkljaj znašal le še 0,1 % BDP. Dolg države naj bi se do konca leta 2014 povečal na 82,2 % BDP, a tudi zaradi predfinanciranja odplačil obveznic v letu 2015. Pogoji zadolževanja države so se sicer bistveno izboljšali. Zahtevana donosnost na 10-letne državne obveznice je decembra znašala le še 2,1 %, kar je za 3,1 odstotne točke manj kot pred letom.
Kljub hitremu gospodarskemu okrevanju v letu 2014 in ugodnejšim srednjeročnim obetom se slovenska ekonomska politika še naprej srečuje s številnimi izzivi. Med najpomembnejše sodijo nedelovanje kreditnega kanala, visoka brezposelnost, fiskalna konsolidacija in prestrukturiranje gospodarstva. Te izzive je mogoče deloma odpraviti tudi z odgovornim in premišljenim lastniškim prestrukturiranjem podjetij.
3. Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivo Stabilnost slovenskega bančnega sistema, december 2014.
Proces bančne sanacije, ki se je začel v letu 2013, je pomembno prispeval k znižanju tveganj v bančnem sistemu. Kreditno tveganje je še naprej zelo pomembno in visoko, vendar se razmere z razreševanjem nedonosnih terjatev stabilizirajo. Ob izrazitem izboljšanju kapitalske ustreznosti po ukrepih decembra 2013 je potrebno upoštevati, da je zmanjševanje kreditne aktivnosti in prilagajanje strukture tveganosti naložb bank ter s tem povezano krčenje kapitalskih zahtev prevladujoč način vzdrževanja in izboljševanja kapitalske ustreznosti. Pozornost je treba usmeriti na dohodkovno tveganje bank, ki se povečuje v okolju nizkih obrestnih mer, krčenja bilanc, nenaklonjenosti prevzemanju kreditnih tveganj ter povečanega financiranja podjetij v tujini. Tveganje refinanciranja in makroekonomsko tveganje za banke se znižujeta.
Lani se je kljub izboljšanju domačih makroekonomskih razmer nadaljeval proces krčenja bilanc bank. To je na pasivi bilanc bank bilo pogojeno z neto odplačevanjem obveznosti na grosističnih trgih že peto leto zapored, vendar s precej nižjo dinamiko kot še v letu 2013 ter s predčasnim odplačilom obveznosti do evrosistema. Na drugi strani ostaja stopnja krčenja posojil nefinančnim družbam še vedno negativna, vendar z znaki postopnega stabiliziranja. Razlogi za krčenje posojil podjetjem so lani ostali bolj ali manj nespremenjeni glede na leto 2013: relativno visok finančni vzvod v sektorju podjetij se je znižal zelo počasi in je omejeval kreditno sposobno povpraševanje, banke so ostale zadržane do prevzemanja dodatnega kreditnega tveganja z zaostrenimi kreditnimi standardi, kljub izboljšanju količnikov kapitalske ustreznosti.
Zadnji razpoložljivi anketni podatki (BLS) kažejo, da se je po daljšem obdobju upadanja (ocenjeno) povpraševanje podjetij po posojilih v letu 2014 povečalo ter da se kreditni standardi bank dodatno ne zaostrujejo, kar povečuje verjetnost, da se bo dinamika krčenja posojil nefinančnim družbam začela v prihodnjem obdobju zmanjševati. Struktura virov financiranja bank ostaja nestabilna in se bo v prihodnjem letu še prilagajala. Izboljšanje makroekonomskih razmer v letu 2014 je prispevalo k lažjemu finančnemu okrevanju podjetij s pričakovanim nadaljnjim oživljanjem poslovnega cikla. Vendar se bo to le postopoma in z odlogom odrazilo v finančnem ciklu, čeprav bi ravno višja kreditna rast najbolj ugodno vplivala na uspešnost poslovanja bank ter izboljšanje kakovosti kreditnega portfelja.
Kreditno tveganje se je v letu 2014 postopno stabiliziralo. Oktobra se je delež nedonosnih terjatev zaradi njihovega prenosa na DUTB iz Abanke znižal za 2,5 odstotne točke, na 13,2 %, vendar je delež zanihal navzdol tudi brez učinka prenosa. Nedonosne terjatve so se lani zniževale tudi v absolutni višini zlasti v sektorju podjetij, kar pa se zaradi krčenja kreditne aktivnosti bank ni odrazilo v boljši celotni kakovosti kreditnega portfelja. V gostinstvu in prometu je trend zniževanja prisoten od začetka leta 2014. Nestabilnost nedonosnih terjatev in nihaji navzgor kažejo, da je tveganje nadaljnjega poslabševanja kreditnega portfelja bank še naprej visoko. Posebej izstopa nizka kakovost kreditnega portfelja do tujcev, ki ni zajet v reševanje s prenosom na DUTB in je odvisen od gospodarskega razvoja predvsem v državah zahodnega Balkana. Prav tako podaljševanje finančne krize povečuje verjetnost širitve nedonosnih terjatev na nove gospodarske dejavnosti. Ob razreševanju nedonosnih terjatev predvsem v velikih podjetjih se povečuje delež nedonosnih terjatev bank do malih in srednjih podjetij; lani se je povečal na 39% vseh nedonosnih terjatev do podjetij. To nakazuje na nujnost aktivnejšega ukrepanja samih bank pri razreševanju nedonosnih terjatev z njihovo odprodajo, hitrejšimi odpisi itd. ter večjo segmentacijo tveganosti posojilojemalcev pri odobravanju novih posojil.
Proces razdolževanja in prestrukturiranja prezadolženih podjetij teče počasi. Aktivnosti na področju prestrukturiranja podjetij in sprejeti ukrepi za nadaljnje zniževanje nedonosnih terjatev v bankah lahko pomembno prispevajo k obvladovanju kreditnega tveganja in izboljšanju kakovosti bančnih naložb. Decembrske smernice Banke Slovenije za oblikovanje oslabitev oz. rezervacij za terjatve do podjetij, s katerim je sklenjen sporazum o prestrukturiranju, so sprejete z namenom pospeševanja prestrukturiranja podjetij in bolj aktivnega vključevanja bank v te procese.
Ob visokem realiziranem kreditnem tveganju je velika verjetnost dodatnega oblikovanja oslabitev in rezervacij ter posledično rasti dohodkovnega tveganja v bankah. Kljub izboljšanju poslovnega rezultata in rasti obrestne marže, so obrestni prihodki pod negativnim vplivom krčenja posojil, medtem ko je zaradi možno znižanih pasivnih obrestnih mer ugoden učinek na dohodek bank v veliki meri že izčrpan. V okolju nizkih obrestnih mer in preusmerjanju na manj tvegane, a hkrati manj donosne naložbe je vprašanje, ali bodo banke sposobne generirati zadosten obseg prihodkov za pokrivanje operativnih stroškov in stroškov oslabitev. Večja usmerjenost bank v državne obveznice dodatno povečuje dohodkovno tveganje zaradi potencialnega znižanja bonitetnih ocen držav oziroma morebitnega ponovnega povečanja nezaupanja na mednarodnih finančnih trgih do bolj ranljivih držav evrskega območja. Ohranjanje visoke razlike nad povprečnimi obrestnimi merami evrskega območja spodbuja preusmerjanje kreditno sposobnih komitentov k financiranju v tujini in lahko povzroči izgubo vira dohodkov bank na daljši rok.
Tveganje refinanciranja se je ob intenzivnem razdolževanju do tujine v letu 2014 znižalo. Velik del bank, zlasti tistih v pretežni domači lasti, je že odplačal večino dolga najetega na grosističnih trgih. Zaradi povrnjenega zaupanja v domače banke se depoziti prebivalstva vračajo v bančni sistem. To pozitivno gibanje je zlasti izrazito pri velikih domačih bankah, ki so v letu 2013 zabeležile največji padec zaupanja varčevalcev oziroma znižanje vlog gospodinjstev. Zaradi pričakovanih nizkih stopenj rasti vlog gospodinjstev v prihodnjih dveh letih bodo banke še vedno izpostavljene tveganju manj stabilne strukture financiranja.
S krepitvijo gospodarske rasti, v veliki meri zaradi ugodne dinamike izvoza ter z izboljšanjem razmer na trgu dela se makroekonomske okoliščine v Sloveniji izboljšujejo, makroekonomska tveganja za banke pa zmanjšujejo. Kljub temu obstaja tveganje nižje rasti BDP od pričakovanih zaradi negotovega gospodarskega okrevanja v nekaterih članicah EMU in morebitnih zaostritev geopolitičnih napetosti na območju Ukrajine in Bližnjega vzhoda. Domača gospodarska rast še vedno prevladujoče temelji na tujem povpraševanju, ki lahko z negotovostjo gospodarskega okrevanja ključnih zunanjetrgovinskih partneric izgubi zagon.