Gospodarska aktivnost ob krepitvi v drugem četrtletju blizu predkrizne ravni
Kljub velikim oviram v mednarodni trgovini in širitvi novih različic koronavirusa se svetovna gospodarska aktivnost še naprej hitro povečuje; še izraziteje okreva evrsko območje. Tudi v Sloveniji se je gospodarska aktivnost v drugem četrtletju letos močno povečala in se približala predkrizni ravni. Temu sledijo zelo ugodne razmere na trgu dela, kjer se je okrepila tudi rast plač. Aktualni gospodarski kazalniki ob sicer visokem tveganju zaradi slabšanja epidemiološke slike nakazujejo visoko gospodarsko rast tudi v tretjem četrtletju.
Kljub velikim oviram v mednarodni trgovini in širitvi novih različic covida-19 se svetovna gospodarska aktivnost še naprej hitro povečuje. Po intenzivnosti gospodarskega okrevanja tokrat izstopa evrsko območje, kjer se je BDP po padcu v prvem četrtletju v drugem povečal za 2,0 %. Četrtletno gospodarsko rast je poganjala predvsem višja potrošnja gospodinjstev. Glede na visokofrekvenčne kazalnike naj bi četrtletna rast BDP ostala visoka tudi v tretjem četrtletju.
Ob nadaljnji prisotnosti podpornih ukrepov ekonomskih politik ostajajo razmere na finančnih trgih zelo ugodne. Pričakovanja glede daljšega obdobja nizkih obrestnih mer so skupaj z znatnimi nakupi Evrosistema ob sezonskem zmanjšanju ponudbe obveznic v poletnih mesecih vplivala na močan padec tržnih donosnosti evrskih državnih obveznic. Ugodni ostajajo tudi stroški zadolževanja zasebnih izdajateljev.
V teh razmerah se je domača gospodarska aktivnost v drugem četrtletju povsem približala predkrizni ravni. Ob sproščanju ukrepov proti širjenju epidemije je bil BDP v primerjavi s prvim četrtletjem večji za 1,9 %, medletno pa ob izrazitem učinku nizke osnove za 16,3 %. Za ravnjo iz zadnjega četrtletja 2019, torej vrhom pred epidemijo, je zaostajal še za 0,2 %.
S krepitvijo zasebne potrošnje je bila četrtletna rast dodane vrednosti pričakovano najmočnejša v delu zasebnih storitev, ki so ga predhodno najmočneje omejevali zdravstveni ukrepi, med katerimi je po rasti prihodkov izstopalo gostinstvo. Gospodinjstva so ponovno močneje povečala tudi izdatke za trajnejše dobrine. Razmere v industriji so se še izboljšale – raven aktivnosti je že presegla tisto pred epidemijo –, a s težavami na proizvodni strani, saj podjetja čedalje pogosteje poročajo o motnjah v dobavnih verigah, pomanjkanju delavcev in višjih vhodnih stroških. Ob močnem povpraševanju podjetja v vse večjem obsegu posegajo po investicijah. Financiranju investicij se pridružuje tudi država, kar se je junija odrazilo v večji aktivnosti v segmentu infrastrukturne gradnje.
Aktualni gospodarski kazalniki nakazujejo visoko gospodarsko rast tudi v tretjem četrtletju, pri čemer se s slabšanjem epidemiološke slike možnost zaostrovanja zdravstvenih ukrepov z negativnimi posledicami na odprtost javnega življenja in delovanje predvsem dela zasebnih storitev povečuje.
Razmere na trgu dela se ob okrevanju storitvenih dejavnosti še naprej izboljšujejo in so po nekaterih kazalnikih trenutno že boljše kot pred krizo. Registrirana brezposelnost se je do konca julija kljub izteku ukrepa subvencioniranja začasnega čakanja na delo še dodatno zmanjšala in je bila s 70.655 osebami že za približno tisoč oseb manjša kot konec julija 2019. Ob visoki gospodarski rasti so podjetja v drugem četrtletju razpisala rekordno visoko število prostih delovnih mest, ki pa jih vedno težje zapolnijo zaradi pomanjkanja primerne delovne sile. Medletna rast povprečne bruto plače se je junija okrepila na 7,7 %. Medtem ko se je rast plač v javnih storitvah zaradi nižjih izplačil v povezavi z epidemijo upočasnila na še vedno visokih 9,1 %, je rast v dejavnostih zasebnega sektorja ob močnem pospešku v nekaterih najbolj prizadetih storitvenih dejavnostih narasla na 7,1 %.
Ob krepitvi cenovnih pritiskov višja inflacija
Ob krepitvi tujih in domačih cenovnih pritiskov je bila inflacija avgusta 2,1-odstotna. K rasti cen so ob višjih svetovnih cenah nafte še naprej največ prispevali energenti. Ti so bili glede na lanski avgust, ko so cene motornih goriv zaradi nizkih cen nafte in trošarinske politike vztrajale pri evru za liter, dražji za 13,8 %.
S težavami v dobavnih verigah in naraščanjem stroškovnih pritiskov, povezanih s podražitvijo surovin, uvoza in industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, se je v zadnjih mesecih izraziteje podražilo tudi neenergetsko industrijsko blago. Široko osnovana rast cen v tej skupini je avgusta dosegla 1,8 %, kar je ena najvišjih stopenj po začetku leta 2009.
Podobno so se ob odpiranju gospodarstva in oživljanju zasebne potrošnje zvišale tudi cene storitev, predvsem gostinske in nastanitvene. To povezujemo z višjimi cenami surovin in stroški dela ob naraščajočem pomanjkanju delavcev ter nadomeščanjem izgub ob okrepljenem povpraševanju po dolgotrajnem zaprtju dejavnosti.
Krepitev zunanjih stroškovnih pritiskov odražajo uvozne cene, ki so bile julija medletno višje že za 12,8 %. Del višjih stroškov proizvodnje domačim predelovalnim podjetjem uspe prenesti v končne cene proizvodov. Te so bile julija medletno višje za 6,2 %.
Slika: Gibanje BDP v Sloveniji in evrskem območju
Opomba: * desezonirani in delovnim dnem prilagojeni podatki
VIR: SURS, Eurostat.