Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB

V drugem četrtletju letošnjega leta smo v evrskem območju, še posebej pa v Sloveniji, beležili močno okrevanje gospodarske aktivnosti. To se kljub visokim tveganjem, povezanim s prihodnjim potekom epidemije, nadaljuje v tretjem četrtletju. Okrepila se je tudi inflacija, vendar pričakujemo, da se bo po postopni krepitvi do konca letošnjega leta v prihodnjem letu začela umirjati. Ob nadaljnji podpori denarne politike so razmere na finančnih trgih še naprej izjemno ugodne.

V teh razmerah smo se Člani Sveta ECB včeraj odločili, da ohranimo spodbujevalno naravnanost denarne politike in s tem še naprej zagotavljamo obilno likvidnost in ugodne pogoje financiranja tako bančnemu kot nebančnemu sektorju in državam Evrosistema. Pri tem bo obseg pandemičnih nakupov vrednostnih papirjev nekoliko nižji od začasno povišanih nivojev nakupov v drugem in tretjem četrtletju.

Ob napredku pri cepljenju in posledično milejših ukrepih za zamejitev širjenja virusa se je gospodarsko okrevanje v preteklih mesecih občutno okrepilo tako v evrskem območju kot tudi v Sloveniji. Opazen je močan odboj gospodarske aktivnosti v storitvenih dejavnostih, prav tako pa se kljub negativnim učinkom ozkih grl v dobavnih verigah nadaljuje tudi rast v predelovalnih dejavnostih. V evrskem območju se je realni BDP v drugem četrtletju povečal za 2,2 %, kar je občutno več od preteklih pričakovanj in s čimer se je zaostanek za predkrizno ravnjo zmanjšal na 2,5 %. Obenem pa ugodne vrednosti visokofrekvenčnih kazalnikov nakazujejo, da naj bi se visoka gospodarska rast kljub še vedno prisotnim epidemičnim tveganjem nadaljevala tudi v tretjem četrtletju.

Izboljšane makroekonomske obete odražajo tudi najnovejše napovedi, ki smo jih včeraj obravnavali člani Sveta ECB. Te za evrsko območje v letu 2021 predvidevajo 5-odstotno rast realnega BDP, v letih 2022 in 2023 pa naj bi se rast postopno umirila na 4,6 % in 2,1 %. V primerjavi z junijem nova napoved torej predvideva višjo raven gospodarske aktivnosti skozi celotno obdobje, pri čemer naj bi bila predkrizna raven dosežena že do konca letošnjega leta. Tudi zaradi še vedno trajajoče podpore denarne in fiskalne politike bo gospodarska rast izvirala predvsem iz dejavnikov domačega povpraševanja, med katerimi bo ključna rast zasebne potrošnje. Obenem pa so bili na podlagi nekoliko bolj optimističnih izgledov za ključne trgovinske partnerice evrskega območja pomembneje navzgor revidirani tudi izgledi za rast tujega povpraševanja.

Inflacija, ki je avgusta v evrskem območju znašala 3 %, naj bi se do konca leta še nekoliko okrepila, nato pa pričakujemo postopno znižanje pod 2-odstotni inflacijski cilj ECB. Letošnjo rast cen, ki naj bi na letni ravni dosegla 2,2 %, v veliki meri sicer poganjajo začasni inflacijski pritiski, za katere pa pričakujemo, da bodo v začetku prihodnjega leta izzveneli. Ti izhajajo predvsem iz hitre rasti energentov v povezavi lanskoletno nizko osnovo, iz izteka epidemičnega znižanja davka na dodano vrednost v Nemčiji, iz zamika lanskoletnih poletnih razprodaj in deloma tudi iz cenovnih pritiskov, izhajajočih iz motenj v dobavnih verigah. V letih 2022 in 2023 naj bi inflacija nato znašala 1,7 % in 1,5 %, vendar pa bi se lahko dolgotrajnejše motnje v dobavnih verigah v večji meri odrazile tudi v izrazitejši krepitvi plač in širših inflacijskih pritiskih.

Ob nadaljnji podpori zelo akomodativne denarne politike so razmere na finančnih trgih še naprej ugodne. Stroški zadolževanja posameznih držav članic so na podobnih nivojih kot pred izbruhom pandemije. Številne države, med njimi tudi Slovenija, se lahko za desetletno ročnost zadolžujejo po obrestni meri blizu nič odstotkov. Zelo ugodni ostajajo tudi pogoji financiranja bank in podjetij na kapitalskih trgih. Delniški indeksi so dosegli nove rekordno visoke ravni.

Na podlagi navedenega in z osredotočenostjo na srednjeročno doseganje novega simetričnega 2-odstotnega inflacijskega cilja smo člani Sveta ECB ohranili v veljavi spodbujevalno naravnane ukrepe denarne politike. Zato smo ohranili vse dosedanje ukrepe, pri tem pa smo se ob upoštevanju izboljšanih gospodarskih obetov in ugodnih razmer na finančnih trgih odločili, da lahko ugodne pogoje financiranja ohranjamo tudi z nekoliko nižjimi neto nakupi v okviru programa PEPP v primerjavi s prejšnjima četrtletjema.

Denarna politika ECB bo tako še naprej zagotavljala obilno likvidnost in ugodne pogoje financiranja bančnemu in nebančnemu sektorju ter državam evrskega območja. S tem podpiramo nadaljevanje gospodarskega okrevanja po epidemiji in posledično ustvarjamo pogoje za vzdržno doseganje stabilne rasti cen na srednji rok.