Nadaljevanje visoke gospodarske aktivnosti; zavorni dejavnik motnje v dobavnih verigah
V evrskem območju, tudi v Sloveniji, se okrevanje gospodarstva nadaljuje, vendar je ob motnjah v dobavnih verigah, ki ovirajo poslovanje predelovalnih in nekaterih storitvenih dejavnosti izgubilo nekaj moči. Inflacija se zvišuje, ob čemer prevladujejo ocene, da je okrepljena rast cen ob številnih enkratnih dejavnikih začasne narave. Pogoji financiranja v evrskem območju za državni in zasebni sektor ostajajo zelo ugodni. V Banki Slovenije v publikaciji Gospodarska in finančna gibanja ugotavljamo še, da razmere na trgu dela ostajajo ugodne.
Po visoki gospodarski rasti v drugem četrtletju, ki je bila s sproščanjem omejitvenih ukrepov v največji meri posledica okrevanja zasebne potrošnje, je bila rast v evrskem območju visoka tudi v tretjem četrtletju. Gospodarsko okrevanje je sicer znotraj četrtletja slabelo ob motnjah v dobavnih verigah, ki so septembra poleg predelovalnih podjetij ovirale tudi poslovanje nekaterih ponudnikov storitev. Ob močni konjunkturi se razmere na trgu dela izboljšujejo, podjetja pa vse bolj poročajo o pomanjkanju delavcev. Rast plač ostaja zmerna, stroškovna konkurenčnost evrskega območja pa ugodna.
Inflacija v evrskem območju je prehodno višja, septembra 3,4-odstotna, večinoma zaradi naraščajočih cen energentov, deloma pa tudi zaradi omejitev na strani ponudbe. Opazni so tudi učinki administrativnih ukrepov. Nekoliko višja so tudi dolgoročna tržna inflacijska pričakovanja. Še naprej ocenjujemo, da je trenutna hitra rast cen ob številnih prehodnih dejavnikih začasna, vendar se povečujejo tveganja za nadaljnjo inflacijo.
Na globalnih finančnih trgih so razmere od letošnje pomladi nekoliko bolj volatilne, vendar pogoji financiranja v evrskem območju ostajajo zelo ugodni. Ob povečanju negotovosti glede posledic ponovnega širjenja pandemije so se v poletnih mesecih stroški zadolževanja na trgih dolžniških vrednostnih papirjev zniževali, septembra pa je sledilo povišanje na ravni pred julijem. Rast so poganjala predvsem začasno povišana inflacija in pričakovanja, da se bodo nekatere pomembnejše centralne banke nanje odzvale s postopnim zmanjšanjem akomodativnosti denarne politike. V okviru Evrosistema še naprej ohranjamo močno spodbujevalno denarno politiko, a hkrati ostajamo pozorni na trenutne inflacijske pritiske.
Tudi v domačem gospodarstvu znaki umirjanja visoke rasti gospodarske aktivnosti
V domačem gospodarstvu rast gospodarske aktivnosti ostaja visoka, ob čemer se kažejo znaki umirjanja. Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je namreč visoka, dosežena je predkrizna raven aktivnosti, opazno je pomanjkanje surovin in vmesnih proizvodov ter usposobljenih delavcev, umirila pa se je tudi rast tovornega prometa.
Razmere na trgu dela dajejo podlago za nadaljnjo rast zasebne potrošnje. Število delovno aktivnih je julija s skoraj 902.000 osebami doseglo najvišjo zabeleženo raven, registrirana brezposelnost pa se je zmanjševala tudi avgusta in septembra. Podjetja vse bolj intenzivno zaposlujejo tuje delavce, kar blaži plačne pritiske. Medletna rast povprečne bruto plače, ki je bila julija 7,1-odstotna, je v veliki meri posledica zvišanih plač v javnem sektorju.
Inflacija je bila septembra 2,7-odstotna, glavni razlogi pa so prehodne narave. Glavni razlog ostaja rast cen energentov ob lanski nizki osnovi in vse dražji nafti. Hkrati se neenergetsko industrijsko blago draži najhitreje po letu 2008, saj imajo podjetja težave z visokimi cenami surovin in neredno dobavo vmesnih proizvodov, naraščajoče stroške pa v razmerah močne konjunkture lažje prenašajo v končne cene na domačem trgu. Po spomladanski sprostitvi omejevalnih ukrepov so se začele dražiti tudi posamezne storitve.
Javnofinančni položaj države se je v prvem polletju ob hitri gospodarski rasti medletno izboljšal. Prihodki države so zaradi učinka osnove in dodatnega pospeška gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju še močneje porasli kot v prvem, rast izdatkov pa se je precej upočasnila, zato se je zmanjšal tudi primanjkljaj. Obseg ukrepov je bil v prvi polovici leta še velik, a so se tisti finančno najobsežnejši z junijem iztekli, pri čemer pa različni protikoronski ukrepi ostajajo na voljo tudi v drugi polovici letošnjega leta.
Slika: Pomanjkanje surovin v predelovalnih dejavnostih
Vir: SURS
Publikacija Gospodarska in finančna gibanja, oktober 2021 je na voljo na povezavi.