Gospodarska in finančna gibanja, bančno poslovanje, neposredne naložbe

1. Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
    
2. Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivo Gospodarska in finančna gibanja, november 2014.
    
   Postopno okrevanje evrskega območja se je nadaljevalo tudi v tretjem četrtletju, gospodarska rast se je povečala na 0,2 %, kljub stagnaciji nemškega gospodarstva. Oktobra se je zaupanje v evrskem gospodarstvu izboljšalo, zaradi padanja vrednosti evra pa se še naprej povečuje tudi izvozna konkurenčnost. Consensusova ocena gospodarske rasti za leto 2015 se je znižala tudi novembra, kar poslabšuje obete za rast slovenskega izvoza. 
    
   Na podlagi mesečnih kazalnikov je bila rast dodane vrednosti v Sloveniji tudi v tretjem četrtletju nad povprečjem evrskega območja, k njej pa prispeva čedalje večje število dejavnosti. Povečevanje industrijske proizvodnje je ostalo solidno, ob nadaljnji hitri rasti izvoza, ki ohranja presežek na tekočem računu okrog 5,5 % BDP. Postopno povečevanje kupne moči prebivalstva se odraža v rasti prihodkov v trgovini ter deloma tudi v večini drugih zasebnih storitev, pretežno vezanih na domači trg. Ker so se javna sredstva za gradbene investicije povečevala tudi v tretjem četrtletju, je bil hkraten padec gradbenih del verjetno začasen in posledica slabega vremena. Zmanjševanje vrednosti novih pogodb v gradbeništvu pa že nakazuje prihodnji zastoj rasti te dejavnosti, pogojene zgolj z javnimi investicijami. Obeti za konec leta so za enkrat ugodni, saj se je zaupanje oktobra nekoliko povečalo v vseh dejavnostih zasebnega sektorja.
    
   Skladno z gospodarskim okrevanjem se še naprej izboljšujejo tudi razmere na trgu dela, a večinoma zaradi zaposlovanja prek agencij za posredovanje dela. Število registriranih brezposelnih je oktobra medletno upadlo najmočneje po marcu 2012. Hkrati je bila medletna rast števila delovno aktivnih septembra najvišja v zadnjih šestih letih. Povečano zaposlovanje spremlja zmerna rast plač, kar izboljšuje obete za nadaljnje okrevanje zasebne potrošnje.
    
   Na postopno okrevanje kupne moči prebivalstva vpliva tudi nizka inflacija. Merjena s HICP je oktobra znašala le 0,1 %. Na podobno raven so se znižali tudi kazalniki osnovne inflacije, kar odraža odsotnost cenovnih pritiskov v širokem spektru cen. Nizko inflacijo tako povzročajo padanje cen surovin na mednarodnih trgih in močna konkurenca na domačem trgu. Prav tako še ni znakov, ki bi kazali na cenovne pritiske s strani zasebne potrošnje. 
    
   Večja gospodarska aktivnost in rast zaposlovanja prispevata k izboljševanju javnih financ. Do letošnjega avgusta je tako rast javnofinančnih prihodkov po metodologiji denarnega toka precej presegala rast odhodkov. Kljub temu pa bo letos primanjkljaj države po ocenah Evropske komisije ostal razmeroma visok in naj bi skupaj z dokapitalizacijami bank znašal 4,4 % BDP. Slovenija mora primanjkljaj skladno z zahtevami Komisije v letu 2015 zmanjšati pod 3 %, kar zahteva uvedbo dodatnih konsolidacijskih ukrepov, ki predstavljajo eno glavnih tveganj za gospodarsko rast v letu 2015.
    
3. Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.
    
   Septembra so se v bilancah bank nadaljevali trendi iz preteklih mesecev. Banke so se razdolževale do tujine in predčasno odplačevale obveznosti do Evrosistema iz naslova 3-letnih operacij dolgoročnega refinanciranja. Ob tem se je bilančna vsota znižala nekoliko bolj kot avgusta, za 770 mio EUR, poleg razdolževanja še zaradi znižanja vpoglednih vlog države, ki so jih banke delno prenesle na Banko Slovenije. Ohranja se pozitivna rast vlog gospodinjstev, predvsem pri bankah v večinski domači lasti. 
    
   Na naložbeni strani bilanc se ohranja negativna dinamika kreditiranja gospodarstva in izrazito krčenje kreditov tujcem, ki zaradi visokega deleža nedonosnih terjatev pomenijo pomembno dohodkovno tveganje za banke. Ob ugodnih gibanjih na trgu dela in povečanem zaupanju potrošnikov se nakazuje večje kreditiranje gospodinjstev. Stanovanjska posojila ohranjajo pozitivno rast, medtem ko se upadanje potrošniških posojil postopoma umirja. 
    
   Banke so v obdobju januar-september poslovale z dobičkom iz poslovanja, ki je pred obdavčitvijo znašal 121 mio EUR. Vendar je dobiček nižji kot v prvih osmih mesecih zaradi povečanega obsega oblikovanih oslabitev in rezervacij v septembru.
    
4. Svet Banke Slovenije je obravnaval publikacijo Neposredne naložbe 2013.
    
   Svet Banke Slovenije se je seznanil z informacijo o neposrednih naložbah za leto 2013, ki bo objavljena v vsakoletni publikaciji. V letu 2014 je bil v Evropski uniji izveden prehod na novo metodologijo plačilne bilance ter stanja mednarodnih naložb, ki temelji na šesti izdaji priročnika za plačilno bilanco BPM6. Zaradi metodološke spremembe (izključitve trajnega dolga med finančnimi posredniki), se je raven tujih neposrednih naložb v letih 2007 do 2013 v povprečju znižala za 2,5 milijarde EUR. Stanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji je konec leta 2013 znašalo 8,9 milijarde EUR, kar je 3,5% manj kot konec leta 2012. V letu 2013 so tuji lastniki na agregatni ravni dosegli najslabši letni rezultat doslej (izguba 8,4 milijona EUR), na kar je vplivala predvsem dejavnost finančnega posredništva. Najpomembnejše tuje naložbe v Sloveniji ostajajo iz držav EU (Avstrije, Italije, Nemčije in Francije) in Švice, ki so daleč največ vlagale v dejavnosti finančnih storitev brez zavarovalništva in pokojninskih skladov. Stanje slovenskih neposrednih naložb v tujini se je leta 2013 zmanjšalo za 10% glede na leto prej. Glavni vzrok so bile visoke izgube povezanih družb s slovenskimi so/lastniki v tujini. Izgube v tujini imajo gospodarske družbe že od leta 2009, leta 2013 pa je bila najvišja (445,1 milijona EUR). Konec leta 2013 so neposredne naložbe v tujini znašale 5,1milijarde EUR. Največ slovenskih neposrednih naložb je v državah bivše Jugoslavije (75,1%). Pri delitvi na proizvodne in storitvene dejavnosti ves čas prevladujejo storitvene dejavnosti.