Gospodarske razmere kljub novim različicam koronavirusa in motnjam v dobavnih verigah za zdaj ostajajo ugodne
Gospodarske razmere v evrskem območju in tudi v Sloveniji ob koncu leta ostajajo ugodne, kljub velikim oviram v mednarodni trgovini in širitvi novih različic koronavirusa. V domačem gospodarstvu smo v tretjem četrtletju predvsem ob nadaljnji rasti zasebne potrošnje tako že presegli predkrizne ravni gospodarske aktivnosti. Aktivnost v Sloveniji podobno kot v evrskem območju zavirajo težave s pomanjkanjem vmesnih proizvodov, vse večje je tudi pomanjkanje usposobljenih delavcev. Število zaposlenih je namreč rekordno visoko, podjetja pa izpraznjen domači kadrovski bazen rešujejo z okrepljenim zaposlovanjem tujih delavcev. Inflacija ob prepletu enkratnih dejavnikov, zlasti višjih cenah energentov, na prehodu v novo leto ostaja povišana.
Gospodarska aktivnost evrskega območja je v tretjem četrtletju letošnjega leta praktično dosegla predkrizno raven, zaostajala je le še za 0,5 %. Rast naj bi bila nekoliko nižja v letošnjem zadnjem četrtletju, zlasti ob morebitni obsežnejši zaostritvi ukrepov za zajezitev ponovnega širjenja pandemije. Ob tem tveganja zaradi slabe epidemiološke slike v Evropi, širjenja nove različice koronavirusa, ozkih grl v dobavnih verigah ter visokih cen energentov in vhodnih surovin povišujejo. Viša se tudi inflacija, ki je novembra po prvih ocenah dosegla 4,9 %.
Na finančnih trgih ob nadaljnji podpori ekonomskih politik razmere ostajajo ugodne. Prisotna je nekoliko povečana volatilnost, ki je posledica negotovosti tržnih udeležencev, povezane s trajanjem povečanih inflacijskih pritiskov, porastom okužb s covid-19, kot tudi s pričakovanji, da bodo globalne centralne banke začele postopoma zmanjševati svojo akomodativnost. Pogoji financiranja so še naprej zelo ugodni tako za državni sektor kot tudi za izdajatelje zasebnega sektorja. Donosnost slovenske desetletne obveznice se trenutno giblje na ravni okrog 0,20 %, kar je približno 50 b. t. nad nemško obveznico.
V Sloveniji se ugodna gibanja nadaljujejo, ob čemer se je četrtletna rast BDP v tretjem četrtletju upočasnila na 1,3 % (medletno rast znaša 5,0 %). Gospodarska aktivnost je predkrizni vrh že presegla za 1,2 %. Rast dodane vrednosti je najmočnejša v zasebnih storitvah, kar je skladno z močnim domačim zasebnim trošenjem. Ob visoki ravni investicij, tudi v zaloge, je bila rast uvoza bistveno nad rastjo izvoza. Razmere v industriji so sicer ostale ugodne, vendar podjetja poročajo o visoki izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in težavah s pomanjkanjem vmesnih proizvodov, kar že zavira rast izvoza. Rast podjetjem zavirajo še visoke cene surovin in energentov ter pomanjkanje usposobljenih delavcev. Četrtletna rast dodane vrednosti v industriji se je tako v tretjem četrtletju upočasnila na 0,5 %. Druge dejavnosti so v primerjavi z drugim četrtletjem ohranile ali povišale tekočo dinamiko aktivnosti.
Slika: Gibanje BDP v Sloveniji in evrskem območju
*desezonirani in delovnim dnem prilagojeni podatki
Vir: SURS, Eurostat.
Razmere na trgu dela ostajajo z vidika kupne moči gospodinjstev zelo ugodne. Število delovno aktivnih se je septembra ponovno občutno povečalo in je bilo z 906.434 osebami medletno višje za 2,2 % in obenem tudi že tretji mesec zaporedno najvišje, odkar so na voljo primerljivi podatki. Registrirana brezposelnost se je oktobra pod vplivom običajnih sezonskih gibanj sicer nekoliko povečala, a je bila s 66.654 osebami medletno nižja za 17 tisoč oseb. Rast plač se je v preteklih mesecih upočasnila (septembra na 4,1 %), kar odraža predvsem vpliv nižje rasti v javnem sektorju zaradi zmanjšanih izplačil dodatkov.
Glavni dejavnik rasti cen ostajajo cene energentov
Inflacija se je ob spletu enkratnih dejavnikov ponovno povišala. Novembra je dosegla 4,9 %, k čemur so višje cene energentov prispevale 2,8 odstotne točke. Njihova rast je posledica učinka nizke osnove ter visokih cen nafte in zemeljskega plina na mednarodnih trgih, hkrati pa naraščajo tudi cene emisijskih kuponov. Novembra so se tako ponovno izraziteje podražili toplotna energija in pogonska goriva. Dražje je tudi blago, ki je ob rasti uvoznih cen in cen pri proizvajalcih k medletni rasti prispevalo 1,3 odstotne točke. Osnovna inflacija, merjena brez energentov, hrane, alkohola in tobaka, je medtem dosegla 2,7 %. Pričakujemo, da bo inflacija pri višjih ravneh vztrajala tudi v naslednjih mesecih oziroma dokler se ne umirijo razmere v globalnih dobavnih verigah in na energetskih trgih.