Prihodnje leto nadaljevanje visoke gospodarske rasti; inflacija se bo postopoma umirila
V Banki Slovenije smo danes objavili novo napoved gospodarskih gibanj. Njeno ključno sporočilo je, da se bo visoka gospodarska rast iz letošnjega leta (6,7 %) nadaljevala tudi v prihodnjem letu (4,0 %). Gospodarska aktivnost bo še naprej široko osnovana, podprta tako z domačim povpraševanjem kot z izvozno aktivnostjo podjetij. Rast cen življenjskih potrebščin bo proti koncu letošnjega leta in začetku prihodnjega ostala povišana, nato pa pričakujemo njeno postopno umirjanje tekom leta (v povprečju leta 2022 bo znašala 3,8 %). Ob tem poudarjamo, da napovedi spremljajo izrazita tveganja, povezana predvsem z morebitnimi ponovnimi zaostritvami epidemioloških razmer, neskladji na trgu dela in trgu surovin, predvsem energentov, in pogoji v dobavnih verigah.
Naša najnovejša napoved kaže, da bo gospodarska rast letos znašala 6,7 %, naslednje leto 4,0 %, v letih 2023 in 2024 pa 3,3 % oziroma 2,6 %. Spodbudna ostaja tudi napoved Evrosistema za evrsko območje.
Slika 1: Napoved gospodarske rasti v Sloveniji in evrskem območju v obdobju 2021–2024
Vir: SURS, Eurostat, napovedi Evrosistema in Banke Slovenije.
Gospodarska aktivnost v Sloveniji bo v napovednem obdobju široko osnovana, podprta tako z domačim povpraševanjem kot z izvozno aktivnostjo podjetij. Rast bodo tako poganjali potrošnja gospodinjstev in investicijska aktivnost podjetij in države, ki jo bodo podpirale tudi naložbe, sofinancirane iz podpornih shem EU za krepitev gospodarske aktivnosti in odpornosti po epidemiji.
Pomembno gonilo gospodarske aktivnosti v Sloveniji bo ostal tudi izvoz. Okrevanje mednarodne menjave blaga in storitev bo podpiralo več dejavnikov. Pričakujemo zmanjšanje neskladij med ponudbo in povečanim povpraševanjem, ki je v pretežni meri posledica varčevanja v mesecih po izbruhu pandemije ter manjše dostopnosti nekaterih dobrin in storitev. Tudi razmere na svetovnih trgih surovin naj bi se prihodnje leto postopoma umirile, manj izraziti pa bodo tudi izzivi v dobavnih in proizvodnih verigah.
Zasebno potrošnjo bodo poganjale ugodne razmere na trgu dela, spodbudna ostaja tudi kupna moč gospodinjstev, ki so jo zagotavljale podporno naravnane ekonomske politike. Ukrepi za ohranjanje delovnih mest so pripomogli k hitremu okrevanju zaposlenosti, ki je že letos presegla predkrizno raven, spodbudni pa so tudi obeti. Stopnja brezposelnosti se bo v letu 2022 spustila pod doslej najnižjo raven iz leta 2008. Podjetja se bodo ob tem še naprej soočala s pomanjkanjem delovne sile, kar bodo ob neugodnih demografskih trendih v pomembni meri premoščala z zaposlovanjem tujih delavcev.
V takšnih razmerah se krepijo plačni pritiski, ki bodo ob pričakovanem dvigu minimalne plače ključno vplivali na plačna gibanja v napovednem obdobju. V naslednjem letu se bodo plače zaradi enkratnih dejavnikov, povezanih s pretežno odpravo izplačil z epidemijo povezanih dodatkov k plačam v sektorju država, nekoliko znižale, v zasebnem sektorju pa bo rast ob zgodovinsko ugodnih razmerah na trgu dela in povišani inflaciji 4,4-odstotna. V nadaljevanju napovednega obdobja bo skupna rast plač v povprečju 3,7-odstotna.
Postopno umirjanje rasti cen
Rast cen življenjskih potrebščin bo naslednje leto v povprečju 3,8-odstotna. Pričakujemo, da se bo inflacija z višjih ravni v začetku leta v nadaljnjih mesecih postopno umirjala. Inflacijske pritiske v zadnjih mesecih krepijo zlasti neskladja na energetskih trgih (energetska inflacija letos pojasnjuje dve tretjini rasti cen življenjskih potrebščin) in težave v svetovnih dobavnih in proizvodnih verigah, ki so po pričakovanjih pretežno prehodnega značaja. Krepi se tudi rast cen storitev. Omenjeni dejavniki so v zadnjih mesecih privedli do povečanega deleža proizvodov in storitev s povišano rastjo cen. Ob pričakovani normalizaciji razmer v naslednjem letu in predpostavki, da se rast cen ne bi še izraziteje prenašala v višjo rast plač, pričakujemo, da se bo inflacija v letih 2023 in 2024 umirila in se približala našemu inflacijskemu cilju.
Slika 2: Napoved inflacije v Sloveniji in evrskem območju v obdobju 2021–2024
Vir: SURS, Eurostat, napovedi Evrosistema in Banke Slovenije.
Alternativni scenariji in tveganja
Napoved spremljajo trije alternativni scenariji gospodarskih gibanj. Medtem ko v osrednji napovedi predvidevamo uspešno obvladovanje epidemije brez uvajanja strožjih omejevalnih ukrepov, v dveh alternativnih scenarijih predpostavljamo močnejše poslabšanje zdravstvenih razmer in ponovno uvedbo ukrepov za zajezitev širjenja okužb, kar bi upočasnilo gospodarsko rast (v letu 2022 bi v primeru manj ugodnega scenarija znašala 2,9 %, v primeru ostrejšega pa 1,6 %), učinki pa bi bili najizrazitejši v kontaktnointenzivnih storitvenih dejavnostih. Na drugi strani bi se hitrejše prilagajanje podjetij in gospodinjstev novim razmeram ter večje zaupanje v gospodarstvu zlasti naslednje leto odrazila v nekoliko višji gospodarski rasti (5,1 %).
Napoved spremljajo tudi druga tveganja in negotovosti. Podaljševanje neskladij v dobavnih verigah bi lahko še naprej omejevalo gospodarsko aktivnost in nadalje krepilo rast cen blaga in storitev, kar bi imelo negativne učinke na kupno moč gospodinjstev in investicijski potencial podjetij. Ob pomanjkanju delovne sile bi se lahko še izraziteje povečevali plačni pritiski, ki bi vodili v t. i. plačno-inflacijsko spiralo, ko bi podjetja vse višje stroške dela prelivala v končne cene.
Publikacija Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji, december 2021
Prezentacija z novinarske konference 17. december 2021