Ugodne gospodarske razmere se odražajo tudi v bančnem sistemu
Gospodarske razmere ob koncu leta ostajajo zelo ugodne, kar se odraža tudi v slovenskem bančnem sistemu. Banke so povečale kreditno aktivnost, pri čemer se je pospešila predvsem medletna rast stanovanjskih posojil prebivalstvu, zaradi pretežno enkratnih dejavnikov pa tudi rast posojil podjetjem.
Dobiček pred obdavčitvijo v bančnem sistemu sicer ostaja razmeroma visok (402 mio EUR), saj banke nadaljujejo s sproščanjem oslabitev in rezervacij. V publikaciji Mesečna informacija o poslovanju bank zato ugotavljamo tudi, da je dolgoročno vzdrževanje dobičkonosnosti na trenutnih ravneh, ob še vedno negativni rasti neto obrestnih prihodkov in stagniranju dohodka, negotovo.
Izrazita rast stanovanjskih posojil
Kreditiranje nebančnega sektorja se je v drugem četrtletju 2021 medletno pričelo krepiti, rast pa je do oktobra dosegla 4,5 %. Rast kreditiranja gospodinjstev, ki je oktobra dosegla 3,8 %, je predvsem posledica rasti stanovanjskih posojil. Njihova medletna rast se je namreč v zadnjih mesecih močno zvišala in je oktobra znašala 8,1 %, medtem ko se je medletni upad potrošniških posojil v zadnjih mesecih stabiliziral (-6,2 % v oktobru).
Medletna rast posojil nefinančnim družbam (NFD) se je oktobra s 5,1 % okrepila, kar pretežno izhaja iz razmeroma nizke lanske osnove in večjega obsega posojil dvema podjetjema (brez teh dveh dejavnikov je rast znašala 1,8 %). K skupni rasti so tako največ prispevala posojila za investicije v osnovna sredstva ter posojila za namen financiranja obratnih sredstev. Po dejavnostih so bile rasti najvišje v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, dejavnosti oskrbe z elektriko in vodo ter gradbeništvu. Po več kot enoletnem obdobju upadanja so se povečala tudi posojila v dejavnosti trgovine, medtem ko so v dejavnosti prometa in skladiščenja še naprej beležila medletno upadanje obsega.
Kazalniki kakovosti portfelja bank na ravni sistema, po izboljševanju v prvem polletju 2021, v zadnjih mesecih ostajajo na doseženih ravneh. Kljub temu se v nekaterih dejavnostih, predvsem storitvenih, delež izpostavljenosti s povečanim kreditnim tveganjem ponovno povečuje. Poslabšanje kazalnikov je prisotno tudi v nekaterih segmentih posojil prebivalstvu.
Slika: Kreditiranje nebančnega sektorja
Vir: Banka Slovenije.
Vloge gospodinjstev kljub upočasnjeni rasti ostajajo visoke
Ugodne gospodarske razmere so upočasnile tudi rast vlog gospodinjstev in nefinančnih družb, najverjetneje zaradi povečanja financiranja morebitnih odloženih in novih investicij. Tako so se vloge gospodinjstev, po daljšem obdobju naraščanja, od avgusta do oktobra zmanjšale za 132 mio EUR, vendar njihov skupni letošnji prirast še vedno močno presega vrednost prirastov vlog nef. družb.
Dohodkovna gibanja v bančnem sistemu so se septembra in oktobra v primerjavi s poletnimi meseci nekoliko izboljšala, vendar neto dohodek v slovenskem bančnem sistemu še vedno stagnira. Neto obrestni prihodki se sicer še naprej zmanjšujejo, a se njihov upad ob okrepljenem kreditiranju medletno upočasnjuje, oktobra so bili medletno manjši za 3,3 %. Znižuje se tudi neto obrestna marža, ki je za zadnje enoletno obdobje znašala 1,42 %.
Visok dobiček posledica sproščanja oslabitev in rezervacij
Dobiček pred obdavčitvijo ostaja visok in je oktobra znašal 402 mio EUR, donosnost na kapital pred obdavčitvijo pa 9,9 %. K še vedno visokemu dobičku je prispevalo dejstvo, da je 11 od 16 bank neto sproščalo oslabitve in rezervacije. Za slovenski bančni sistem je značilno, da je bil v obdobju zadnjih let večkrat eden redkih v EU z neto sproščanjem oslabitev.
Na višino dobičkonosnosti bo v prihodnje vplivala predvsem stabilnost gibanja dohodka v bančnem sistemu, bolj kratkoročno pa zlasti gibanje neto oslabitev in rezervacij. Ob nadaljnjem medletnem zniževanju neto obrestnih prihodkov in stagniranju dohodka ostaja dolgoročno vzdrževanje dobičkonosnosti na trenutnih ravneh negotovo.
Publikacija Mesečna informacija o poslovanju bank, december 2021, je na voljo na povezavi.