Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije dne 28.10.2014
1) Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.
2) Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivo Gospodarska in finančna gibanja, oktober 2014.
Upočasnjena dinamika svetovne gospodarske aktivnosti in geopolitične negotovosti so vplivale na ponovno znižanje napovedi globalne gospodarske rasti za letos in prihodnje leto. Nadaljujejo se tudi neugodne gospodarske razmere v evrskem območju. Septembra se je ponovno znižala vrednost evra, pocenile so se nekatere surovine, cena nafte pa je dosegla najnižjo raven v zadnjih štirih letih.
Gospodarska rast v Sloveniji se bo v tretjem četrtletju umirila. To je skladno z napovedmi Banke Slovenije, umirjanje pa nakazuje večina razpoložljivih kazalnikov. K temu prispevata predvsem šibkost gospodarskega okrevanja v evrskem območju in postopno zaključevanje del na lokalni javni infrastrukturi, ki zavirata rast industrijske proizvodnje oziroma gradbeništva. Tudi podjetja postajajo previdnejša pri ocenah prihodnjega povpraševanja. Na drugi strani izboljševanje zaupanjapotrošnikov zvišuje domače zasebno trošenje, kar se odraža predvsem v rasti prihodkov vtrgovini. Čeprav je zaradi ohlajanja v evrskem območju moč zaznati določene znake umirjanja rasti izvoza, le-ta še vedno presega rast uvoza iz trgovinskih partneric, kar potrjuje konkurenčnost izvoznega sektorja.
Na trgu dela se nadaljujejo ugodna gibanja. Število registriranih brezposelnih se še zmanjšuje, prav tako se še povečujejo odlivi iz brezposelnosti, predvsem zaradi novih zaposlitev. Število delovno aktivnih se je avgusta ponovno medletno povečalo, rast pa izvira predvsem iz storitev zasebnega sektorja in iz predelovalnih dejavnosti. Nadaljuje se zmerna medletna rast nominalne povprečne plače in rast mase plač. Slednja se v zadnjih mesecih povečuje tudi realno, kar ugodno vpliva na zaupanje potrošnikov ter kupno moč in potrošnjo gospodinjstev.
Medletna inflacija, merjena s HICP, se je septembra znižala za dodatne 0,1 odstotne točke in prešla v zmerno deflacijo pri -0,1 %. Takšno gibanje je v veliki meri posledica zniževanja cen surovin na globalnem trgu ter visoke konkurence, ki ob zgolj zmernem okrevanju kupne moči ne omogoča dvigovanja domačih cen. Prispevek storitev k skupni inflaciji je ostal nespremenjen, zato se osnovna inflacija še znižuje.
3) Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.
Bilančna vsota se je po julijskem porastu avgusta znižala za 321 mio EUR, na nekoliko pod 40 mrd EUR. Banke so avgusta nadaljevale z razdolževanjem do tujine in s predčasnim poplačilom obveznosti do Evrosistema iz naslova 3-letnih operacij dolgoročnega refinanciranja. Na strani financiranja se nadaljuje rast vlog gospodinjstev, ki so z osem-mesečnim prirastom nadomestile celoletni izpad v letu 2013. Zlasti ugodno gibanje vlog je pri velikih domačih bankah, ki so po dveh letih in pol upadanja avgusta ponovno dosegle pozitivno medletno rast.
Pri kreditiranju gospodarstva ni zaznati večjih sprememb. Povpraševanje po posojilih kaže v prvem letošnjem polletju nekoliko manjši upad povpraševanja, kot v preteklih letih. Banke ohranjajo kreditne standarde na visoki ravni, vključno z obrestnimi merami, ki se nezadostno prilagajajo upadajočim pasivnim obrestnim meram. Skromno kreditiranje podjetij se odraža v zniževanju kakovostnega dela portfelja bank. Proces razdolževanja podjetij pri bankah brez novega kreditiranja prispeva k temu, da se kljub zmanjševanju obsega nedonosnih terjatev v zadnjih mesecih, njihov delež v zadnjih petih mesecih, z izjemo junija, ohranja pri 14,8%.
Banke so v obdobju januar-avgust poslovale z dobičkom iz poslovanja, ki je pred obdavčitvijo znašal 137 mio EUR.
Služba za odnose z javnostmi
Banka Slovenije