Gospodarske razmere v Sloveniji ostajajo ugodne; vpliv zaostrenih epidemioloških razmer razmeroma majhen
Kazalniki za evrsko območje in tudi Slovenijo v lanskem zadnjem četrtletju kažejo na razmeroma majhen vpliv epidemioloških razmer na gospodarsko aktivnost. Ta se sicer po tem, ko smo dosegli predkrizne ravni, nekoliko umirja, a ostaja ugodna. Razmere se odražajo tudi na finančnih trgih, ki jih zaznamuje predvsem hitrejši umik akomodativnosti centralnih bank. Na domačem trgu dela razmere ostajajo zelo ugodne, pri čemer se podjetja ob izpraznjenem kadrovskem bazenu vse pogosteje odločajo za zaposlovanje tujcev. Ob tem v Banki Slovenije ocenjujemo, da nekatera makroekonomska tveganja zaradi rekordnega števila okuženih in visokih cen energentov ostajajo znatna.
Gospodarska rast v evrskem območju je ob koncu leta ostala visoka, pri čemer se ob zahtevnejših razmerah za podjetja nekoliko umirja. Razmere pa se med panogami močno razlikujejo, saj so odvisne od ponovnega zaostrovanja nekaterih ukrepov za omejevanje širjenja koronavirusa, pomanjkanja surovin in vse večjih težav pri zagotavljanju ustrezne delovne sile v nekaterih segmentih gospodarstva. Delovne procese otežujejo tudi odsotnosti z dela zaradi močnega razrasta pandemije.
Finančne trge je v lanskem zadnjem četrtletju zaznamoval predvsem hitrejši umik akomodativnosti centralnih bank. To velja tudi za ECB, katere naravnanost v očeh tržnih udeležencev vseeno ostaja med bolj podpornimi v primerjavi z drugimi centralnimi bankami razvitih držav. Evrske tržne obrestne mere so se dodatno povišale in razkrivajo, da finančni trgi vidijo možnost izhoda iz okolja negativnih obrestnih mer bistveno hitreje, kot so pričakovali pred pandemijo.
V razmerah presežnega povpraševanja in močnih cenovnih pritiskov v mednarodnem okolju je inflacija v evrskem območju in tudi Sloveniji decembra dosegla dolgoletno najvišje vrednosti, napovedi za njeno umirjanje v prihodnjih četrtletjih pa spremljajo velika tveganja. Podatki za januar bodo kot vsako leto na voljo v začetku februarja.
Tudi v domačem gospodarstvu je negativni vpliv poslabšanih epidemioloških razmer za zdaj razmeroma majhen. Visoka gospodarska aktivnost se sicer po tem, ko smo dosegli predkrizno raven BDP, nekoliko umirja. Ob močnem državnem investiranju jo izrazito poganja domače trošenje, ki je precej močnejše kot v povprečju evrskega območja, to pa se odraža v izrazito hitrem zmanjševanju presežka na tekočem računu plačilne bilance. Ob tem ocenjujemo, da nekatera makroekonomska tveganja ostajajo visoka, predvsem zaradi povečane odsotnosti z dela ob rekordnem številu okuženih, visokih stroškov energentov in višje inflacije, ki že znižuje realno rast dohodkov prebivalstva.
Na domačem trgu dela se zaposlovalci soočajo z vse večjim pomanjkanjem delavcev. Število delovno aktivnih oseb je bilo novembra namreč ponovno rekordno, rast zaposlovanja pa prisotna v skoraj vseh dejavnostih. Podjetja zaradi hitrega zmanjševanja domače brezposelnosti posegajo po zaposlovanju tujih državljanov. Ti so lansko jesen prispevali približno polovico k medletni rasti delovno aktivnih oseb (brez samozaposlenih kmetov).
Slika: Omejitveni dejavniki v Sloveniji
Opomba: *Ocena Banke Slovenije s pomočjo deležev v dodani vrednosti. Vključena so podjetja v industriji, gradbeništvu in drugih storitvah, ki so v anketnem raziskovanju kot omejitveni dejavnik navedla pomanjkanje delavcev.
Vir: Eurostat, preračuni Banke Slovenije.
Ugodna gospodarska gibanja se odražajo tudi v javnofinančnem položaju države. Primanjkljaj je v prvih devetih mesecih lani znašal 5,2 % BDP, kar je medletno manj za 1,8 o. t. Zaradi visoke gospodarske rasti, ki jo v veliki meri poganja močno končno trošenje, ter naglega povečevanja zaposlenosti in plač je bila rast prihodkov visoka, skoraj 11-odstotna. Rast izdatkov je bila za okoli 4 o. t. nižja. S približno 26-odstotno rastjo so izstopale državne investicije, katerih medletna rast je v tretjem četrtletju pospešila na okoli 40 %. V drugem polletju je bil obseg protikoronskih ukrepov zaradi junijskega izteka finančno najobsežnejših ukrepov nižji kot v prvem. Kljub izboljševanjem javnofinančnih kazalnikov nominalni dolg ostaja bistveno nad predkriznim.
Publikacija Gospodarska in finančna gibanja, januar 2022 je na voljo na povezavi.