Podjetja dostopnost do finančnih virov tudi tokrat ocenjujejo pozitivno

Podjetja poročajo o izboljšanju dostopnosti do večine virov financiranja, zato je tudi finančna vrzel (razkorak med potrebami in dostopnostjo do finančnih virov) v 2021 nižja kot v 2020, je pokazala raziskava Banke Slovenije. Dostopnost do financiranja sicer ostaja eden najmanj pomembnih omejitev pri poslovanju podjetij. V lanskem letu je bil tako med razlogi za omejitev poslovanja ponovno najbolj izpostavljen dejavnik pomanjkanja kvalificiranega osebja ali izkušenih menedžerjev. O tovrstnih težavah namreč vsako leto poroča več podjetij, kar v Banki Slovenije pripisujemo vplivom demografskih sprememb na trgu dela. Podjetja še poročajo, da bodo tudi v prihodnje, podobno kot pretekla leta, načrtovane investicije financirala z lastnimi sredstvi ali nekaterimi bančnimi viri.

V Banki Slovenije raziskavo o dostopnosti finančnih virov za podjetja izvajamo od leta 2011. Namenjena je pridobivanju mnenj podjetij o stanju na trgu financiranja. Z raziskavo dopolnjujemo informacije, ki jih sicer pridobivamo od bank. Tudi v 2021 smo standardnemu vprašalniku o dostopnosti finančnih virov dodali vprašanja o vplivu epidemije na poslovanje podjetij.

Uvodoma ugotavljamo, da 45 % podjetij kot najpomembnejši omejevalni dejavnik poslovanja navajala omejen dostop do kvalificiranega osebja ali izkušenih menedžerjev. Sledijo stroški proizvodnje in dela ter tuje povpraševanje za velika podjetja in predpisi za mala in srednje velika podjetja (MSP). Dostopnost do virov financiranja podobno kot v zadnjih letih poleg plačilne nediscipline ostaja eden najmanj pomembnih omejitvenih dejavnikov.

V nadaljevanju raziskave smo se predvsem osredotočili na finančne vire podjetij in njihovo dostopnost. Podjetja ocenjujejo, da so imela v 2021 na voljo dovolj virov financiranja: lastna sredstva zaradi izboljšanja gospodarske situacije, ugodne vire zunanjih ponudnikov in državne pomoči. Zato podjetja v 2021 stanje na področju financiranja ocenjujejo boljše kot v 2020. Ugotavljamo tudi, da se podjetja v Sloveniji večinoma financirajo z notranjimi viri financiranja, kamor sodi privarčevani zaslužek ali prodaja sredstev, in z bančnima viroma (posojilo in prekoračitev na tekočem računu). Pomemben vir financiranja je tudi lizing. Visok delež financiranja podjetij so v lanskem letu predstavljale subvencije oziroma subvencionirana bančna posojila, kar je posledica pomoči države ob epidemiji korona virusa. Več kot 60 %  pridobljenih sredstev podjetja namenijo za investicije in tekoče poslovanje.

Podjetja poročajo o izboljšanju dostopnosti do večine virov financiranja, zato je tudi finančna vrzel (razkorak med potrebami in dostopnostjo do finančnih virov) v 2021 nižja kot v 2020. Še vedno je pozitivna in se je povečala za vsa podjetja, kar pomeni, da so potrebe po zunanjih virih večje od dostopnosti zunanjih virov.

V 2021 so podjetja vložila manj zahtev za vse vire financiranja, razen MSP za komercialni kredit in drugo zunanje financiranje. Velika podjetja so najbolj znižala vloge za lizing, oba bančna vira in odkup kratkoročnih terjatev ali faktoring. MSP so zmanjšala število vloženih zahtev predvsem za oba bančna vira. Podjetja so sicer pri pridobivanju zunanjih virov uspešna, kar okoli 90 % jih prejme vsaj del želenih sredstev, medtem ko je število zavrnjenih vlog zanemarljivo za vse vire. So pa velika podjetja  pri pridobivanju vseh vrst zunanjega financiranja še vedno uspešnejša kot MSP.

Tudi za letošnje leto podjetja pričakujejo izboljšanje dostopnosti do zunanjega financiranja.

Po podatkih ankete iz lanskega leta, ki sicer kot rečeno ne vključuje morebitnih posledic aktualnih razmer in tveganj v gospodarstvu, velika večina podjetij tudi v prihodnjih letih načrtuje investicije (kar 91 % MSP in 98 % velikih podjetij). Največ jih bo investiralo v opremo in stroje, nepremičnine in širitev poslovanja. Podobno kot lansko leto jih večina namerava načrtovane investicije financirati predvsem z lastnimi viri in bančnim posojilom.

Odziv podjetij na razmere, povezane z epidemijo koronavirusa

Podjetja so poročala, da je bil v 2021 vpliv epidemije na poslovanje manjši kot v preteklem letu. Raziskava je pokazala, da so zaradi učinkov epidemije podjetja podobno kot v letu 2020 najprej prilagodila stroške za poslovna potovanja in investicije, najkasneje pa stroške za raziskave in plače.
Najbolj negativno je epidemija vpliva na stroške poslovanja, dobavne verige, stroške proizvodnje ali dela, na promet oziroma prihodek od prodaje in cene inputov v proizvodnji. Največje ovire, s katerimi se soočajo podjetja, so prilagoditev stroškov poslovanja in odsotnost z dela. V 2021 pa se je zelo povečal pomen premagovanje težav v proizvodni verigi, medtem ko se je pomen upravljanje denarnega toka in povpraševanje zmanjšal.

Za državne spodbude je v letu 2021 zaprosilo manj podjetij, največ vlog (več kot 90 %) so podjetja vložila za ukrepe na področju plač, precej manj za ukrepe na področju davkov in dodatne finančne spodbude podjetjem. Večina podjetij, ki so vložila vlogo, so tudi prejela sredstva, pri tem pa so bila velika podjetja praviloma uspešnejša kot MSP.

Raziskava o dostopnosti finančnih virov za podjetja 2021 je na voljo na povezavi.