Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB

Gospodarska aktivnost v evrskem območju je ob koncu lanskega leta dosegla predkrizne ravni. Po umiritvi rasti na prehodu v letošnje leto zaradi izjemnega porasta števila okuženih s koronavirusom v nadaljevanju leta pričakujemo ugodna gibanja. Finančne trge zaznamujejo predvsem pričakovanja glede hitrejšega umika akomodativnosti centralnih bank, posledično so nivoji obrestnih mer nekoliko porasli. V razmerah presežnega povpraševanja in močnih cenovnih pritiskov v mednarodnem okolju inflacija v evrskem območju dosega dolgoletno najvišje vrednosti. Napovedi za njeno umirjanje v prihodnjih četrtletjih spremljajo vse večja tveganja, da bo na višjih ravneh ostala dlje časa.

V teh razmerah tudi po včerajšnjem zasedanju članov Sveta ECB nadaljujemo z decembra zastavljenim postopnim zmanjševanjem obsega nakupov vrednostnih papirjev. Ob tem pa ohranjamo možnost hitrega odzivanja na morebitno spremembo razmer.

Okrevanje gospodarstva po pandemiji se v evrskem območju nadaljuje. Realni BDP je bil v zadnjem četrtletju lani medletno višji za 4,6 %, s čimer je raven ekonomske aktivnosti dosegla predkrizno raven. V preteklih mesecih se je gospodarska rast sicer nekoliko upočasnila zaradi zastojev v svetovnih dobavnih verigah, visokih cen energentov in poslabšanja epidemiološke slike, a kljub visoki negotovosti ocenjujemo, da se bo gospodarska rast v nadaljevanju leta ponovno okrepila. Tako kljub prehodni upočasnitvi gospodarske aktivnosti ocenjujemo, da nadaljevanje gospodarskega okrevanja po pandemiji ni ogroženo, rast pa naj bi se v nadaljevanju leta ponovno okrepila.

V razmerah neenakomernega okrevanja ponudbe in povpraševanja in ob močnih stroškovnih pritiskih vztraja inflacija v evrskem območju na povišanih ravneh. Januarja se je z rekordne decembrske ravni še dodatno okrepila na 5,1 %. Naraščanje cen energentov in nadaljevanje ozkih grl v dobavnih verigah nakazujeta, da bi rast cen, kljub še naprej pričakovani upočasnitvi tekom letošnjega leta, lahko vztrajala na povišanih ravneh dlje od pričakovanj. Čeprav k visoki inflaciji še naprej največ prispeva močna rast cen energentov, ostajajo okrepljeni tudi širši inflacijski pritiski.

Volatilnost na finančnih trgih je sicer povišana, a ostaja v okviru pričakovanj v luči umika akomodativnosti denarnih politik. Ponovno so porasli stroški za zadolževanje tako za države kot privatni sektor, medtem ko so cene delnic januarja 2022 upadle. Evrski finančni trgi vseskozi dobro delujejo in likvidnost je zadovoljiva. Tudi zadnji podatki poslovanja evrskih bank nakazujejo, da ostajajo bančne obrestne mere za gospodinjstva in podjetja na nizkih nivojih ter posojilna aktivnost spodbudna, kar podpira možnost nadaljevanja gospodarskega okrevanja. Podobni trendi so značilni tudi za Slovenijo. Zahtevana donosnost za 10-letno obveznico Republike Slovenije znaša nekaj manj kot 0,60 % ali okoli 40 bazičnih točk več kot sredi decembra 2021. Rast je podobna kot v ostalih članicah evrskega območja.

V teh razmerah tudi po včerajšnjem zasedanju članov Sveta ECB nadaljujemo z decembra zastavljenim postopnim zmanjševanjem obsega nakupov vrednostnih papirjev. Skladno z decembrskimi odločitvami se bodo neto nakupi v okviru pandemičnega programa nakupov zaključili konec marca 2022. Obenem pa mora denarna politika ohranjati dovoljšno mero prožnosti, da se pravočasno odzove na znake dolgotrajnih inflacijskih pritiskov. Po potrebi smo zato člani Sveta ECB pripravljeni prilagoditi vse instrumente denarne politike, da dosežemo, da se bo inflacija na srednji rok stabilizirala pri 2-odstotnem cilju.