Izrazit pospešek v gospodarski rasti spremlja močno povišana inflacija; negotovost vnaša ruska vojaška agresija
V lanskem zadnjem četrtletju je v Sloveniji gospodarska rast izrazito pospešila in močno presegla povprečje evrskega območja, močna konjunktura se je nadaljevala tudi na začetku leta. Prihodnja gibanja bodo pod vlivom dogodkov, povezanih z rusko vojaško agresijo – neposredna odvisnost slovenskega gospodarstva od ruskega in ukrajinskega trga je sicer razmeroma majhna, kljub temu pa so lahko posledice na rast BDP in inflacijo precejšnje. Inflacija se sicer povečuje že osem mesecev, rast cen pa je vse širše osnovana.
Četrtletna gospodarska rast v Sloveniji je v lanskem zadnjem četrtletju pospešila na 5,4 %, kar je 5,1 odstotne točke nad povprečjem evrskega območja, v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2019 pa je bila raven BDP višja že za 6,6 %. Letna rast BDP je tako lani presegla 8,0 % in je bila najvišja do zdaj. Ključni dejavnik je močna rast izvoza, ki se je ob koncu leta močno pospešila. Poleg potrošnje gospodinjstev je domačo aktivnost še naprej krepilo izdatno investiranje, tudi v opremo in stroje. Domače povpraševanje je poganjalo rast uvoza, ki je bila lani še močnejša od sicer robustne rasti izvoza. Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je močno zmanjšal.
Zadnji podatki kažejo, da so se močna gospodarska gibanja nadaljevala tudi na začetku letošnjega leta. Gospodarska klima se je februarja spet izboljšala, visokofrekvenčni kazalniki aktivnosti pa so kazali na nadaljevanje rasti domačega trošenja in mednarodne menjave.
Gospodarska aktivnost v nadaljevanju leta bo v veliki meri odvisna od razvoja dogodkov, povezanih z rusko vojaško agresijo in posledično sankcijami. Neposredna odvisnost slovenskega gospodarstva od ruskega in ukrajinskega trga je sicer razmeroma majhna, kljub temu pa so lahko posledice na inflacijo, finančne trge, zaupanje in poslovanje dobavnih verig precejšnje.
Ob težavah na ponudbeni strani gospodarstva in višjih cenah energentov se še naprej močno krepi inflacija. Ta je v evrskem območju najvišja do zdaj, rast cen pa je vse širše osnovana. Osnovna inflacija je v večini članic že nad 2,0 %.
Viša se tudi inflacija v Sloveniji, ki je februarja dosegla 7,0 %, pri čemer je ob močnih domačih cenovnih dejavnikih osnovna inflacija višja od povprečja evrskega območja. Zaradi vojne v Ukrajini se višajo cene energentov, surovin in hrane, kar dodatno stopnjuje inflacijske pritiske v mednarodnem okolju. Ob tem ponudbo še vedno zavirajo težave v oskrbovalnih verigah, medtem ko bo povpraševanje v prihodnjih mesecih pomembno odvisno tudi od rezultatov plačnih pogajanj v javnem in zasebnem sektorju.