Makroekonomska gibanja in projekcije, poslovanje bank, gibanja na kapitalskem trgu in obresti

1. Svet Banke Slovenije je obravnaval nadzorniške zadeve.
   
   
2. Svet Banke Slovenije je obravnaval Makroekonomska gibanja in projekcije in Ekonomske odnose Slovenije s tujino, julij 2014
    
   Tudi v letu 2014 se nadaljuje okrevanje gospodarske aktivnosti, dinamika pa je predvsem v drugem četrtletju presegla pričakovanja. Glavni generator gospodarske rasti je še vedno zunanje povpraševanje, za katerega pa se predvideva upočasnitev rasti v drugi polovici leta 2014. Rast BDP naj bi letos dosegla 1,6%, naslednje leto pa znižala na 1,3%. Presežek na tekočem računu plačilne bilance se bo v obdobju projekcij zaradi šibkejše rasti izvoza, nekoliko močnejšega uvoza ter povečanih izdatkov za obresti znižal na okoli 4,5% BDP. Padajoče cene surovin na svetovnih trgih, nadaljevanje relativno šibkega domačega povpraševanja ter izpad lanskih fiskalnih ukrepov iz izračuna inflacije so prispevali k močnemu znižanju inflacije. Ta bo tudi v prihodnje ostala na ravni okoli 1 %. 
    
   Banka Slovenije je julija 2014 predstavila svoj pogled na prihodnje strateške izzive delovanja ekonomske politike v Sloveniji(http://www.bsi.sihttps://bankaslovenije.blob.core.windows.net/uploaded/legacy-files/Pogled_BS1707.pdf).
   Ukrepi ekonomske politike bi morali biti po mnenju Banke Slovenije osredotočeni predvsem na očiščenje in kapitalsko krepitev bančnega sektorja, vzpostavitev temeljev za finančno stabilnost, razdolžitev in prestrukturiranje podjetij, kar Banka Slovenije ne more narediti sama, brez drugih deležnikov ekonomske politike ter okrepitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ. 
    
3. Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.
    
   Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema se je julija povečala za 721 mio EUR, na 40 mrd EUR oziroma 111% BDP, v primerjavi s 126% ob koncu 2008. Povečanje je posledica rasti vlog nebančnega sektorja in izdanih obveznic NLB v začetku julija. Pri vlogah izstopa rast vlog države, ki je zaradi negativnega obrestovanja pri centralni banki del zapadlih vlog prenesla v slovenske banke z ročnostjo čez noč. Nadaljuje se rast vlog gospodinjstev, v sedmih mesecih skupaj za 506 mio EUR, pri čemer je bila večina prirasta pri velikih domačih bankah. Banke so tudi julija predčasno poplačevale obveznosti do Evrosistema iz naslova 3-letnih operacij dolgoročnega refinanciranja in se razdolževale do tujine. 
    
   Na naložbeni strani se nadaljuje upadanje posojil nefinančnim družbam, vendar počasneje kot v izstopajočem juniju. Pri povpraševanju podjetij po posojilih se po večletnem upadanju letos kažejo pozitivni premiki in pričakovati je, da bodo banke del tega povpraševanja prepoznale kot kreditno sposobnega. Kreditiranje gospodinjstev rahlo narašča pri stanovanjskih posojilih, medtem ko potrošniška posojila še naprej upadajo. Delež posojil z zamudo nad 90 dni se je julija znižal na 14,7%, predvsem zaradi manjših nedonosnih terjatev v sektorju podjetij. 
   Banke so v obdobju januar-julij poslovale z dobičkom iz poslovanja, ki je pred obdavčitvijo znašal 125 mio EUR, kar je še vedno pod ravnijo predkriznih let, vendar pa nakazuje postopno stabilizacijo razmer v bančnem sistemu.