Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB

Po ugodnih gibanjih na prehodu v letošnje leto je ruska vojaška agresija, in posledično uvedene sankcije, poslabšala ekonomske obete v evrskem območju in Sloveniji, predvsem pa je izrazito povečala tveganja za daljše obdobje visoke inflacije. Na finančnih trgih so se po krajšem volatilnem obdobju razmere znova stabilizirale.

V takšnih razmerah smo se člani Sveta ECB odločili, da nadaljujemo z normalizacijo denarne politike, sprejete na predhodnih sejah. Ob tem posebej poudarjamo, da ostajamo pripravljeni prilagoditi vse naše instrumente, da bi zagotovili, da se inflacija na srednji rok stabilizira pri 2 %.

Po ugodnih gibanjih na prehodu v letošnje leto je ruska vojaška agresija, in posledično uvedene sankcije, poslabšala ekonomske obete v evrskem območju. Visokofrekvenčni kazalniki gospodarske aktivnosti v marcu sicer še niso kazali krčenja gospodarske aktivnosti, vendar pa so razmere v Ukrajini že izrazito poslabšale sentiment med gospodinjstvi in podjetji. Kazalniki zaupanja potrošnikov so tako upadli na ravni, ki so bile izmerjene med prvim valom pandemije v Evropi. Poleg slabšega sentimenta in posledičnega upada povpraševanja bi na gospodarsko aktivnost v prihodnje lahko negativno vplivala tudi negotovost glede dobave ključnih energentov in učinek vojne na razpoložljivost nekaterih surovin. Težave v dobavnih verigah namreč dodatno zaostrujejo ukrepi v Aziji, povezani s pandemijo.

V Sloveniji se po izjemno visoki lanski gospodarski rasti v začetku letošnjega leta nadaljujejo ugodna gospodarska gibanja. Po zaenkrat dostopnih podatkih se je povečevanje gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju nadaljevalo, vendar je bila rast nižja kot v predhodnem četrtletju. 

S februarskim začetkom ruske vojaške agresije so se izrazito povečala tveganja za daljše obdobje visoke inflacije v evrskem območju. Ta je raven 2,0 % presegla julija lani, marca letos pa je zaradi dodatne rasti cen energentov, surovin in hrane narasla na 7,5 %. Inflacija postaja vse širše osnovana, kar se odraža v naraščanju osnovne inflacije, pozornost pa vzbujajo tudi povišana inflacijska pričakovanja.

Po zaostritvi pogojev financiranja na finančnih trgih ob ruski vojaški agresiji so se ti v zadnjih tednih ponovno zrahljali. Cene delnic so porasle in nadoknadile dobršen del izgub v letošnjem letu, medtem ko so se zahtevani pribitki na donosnosti pri obveznicah bolj tveganih držav evrskega območja in obveznicah privatnega sektorja znižali in ponovno približali nivojem pred vojaško invazijo. Na zgodovinsko nizkih nivojih ostajajo tudi obrestne mere na bančna posojila v evrskem območju, in sicer tako za podjetja kot za gospodinjstva.

Ob takšnih gibanjih smo člani Sveta ECB potrdili nadaljevanje postopne normalizacije denarne politike. Na včerajšnji seji smo presodili, da zadnji podatki in gibanja krepijo naše pričakovanje, da z neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa APP končamo v tretjem četrtletju letošnjega leta. V razmerah visoke negotovosti poudarjamo, da bomo tudi v prihodnje pri svojih odločitvah ohranili različne možnosti ukrepanja, fleksibilnost in postopnost.

Člani Sveta ECB ob tem ostajamo pripravljeni prilagoditi vse naše instrumente, da bi zagotovili, da se inflacija na srednji rok stabilizira pri 2 %.