Izjava guvernerja s spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in skupine Svetovne banke

Tokratno redno pomladansko srečanje poteka v znamenju ruske vojaške agresije in njenih posledic za naša gospodarstva. Posledice konflikta namreč dosegajo globalne razsežnosti; najprej so se odrazile preko višjih cen energentov in hrane. V vse večji meri pa se odražajo tudi v gospodarskih gibanjih, kjer so najbolj izpostavljene države Evropske unije. Zaradi šoka, ki ga je v gospodarstvo vnesel konflikt, bo gospodarska rast nižja od prej pričakovane, a še vedno solidna, po trenutnih ocenah pa bo vpliv še višji pri inflaciji. Tu se posledice konflikta kažejo predvsem v dodatnem pospešku rasti cen energentov, ki so se začele krepiti že ob zaključku pandemije, in višjih cenah hrane. Ob tem izpostavljam, da usodo držav Evropske unije na tem področju deli tudi Slovenija.

Pri naslavljanju posledic konflikta posebej pomembno vlogo igrajo mednarodne institucije, kot sta Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka. Srečanje tako poteka v poudarjanju pomena globalnega sodelovanja, in sicer tako na gospodarskih kot tudi politični ravneh.

V Banki Slovenije kot pomemben del odziva na razmere razumemo tudi nadaljevanje procesa normalizacije denarne politike, k čemur smo se s člani Sveta ECB zavezali v preteklih mesecih. Z namenom, da se v prihodnje vplivi rasti cen energentov in hrane v večji meri ne prenesejo na ostale skupine in povzročijo vztrajanje inflacije na povišanih nivojih, v Banki Slovenije zagovarjamo pospešitev začrtanih korakov v prihodnjem obdobju.