Poročilo o finančni stabilnosti

V Banki Slovenije ugotavljamo, da finančni sistem ob ugodnih gospodarskih gibanjih v Sloveniji ostaja stabilen, za prihodnja četrtletja pa ruska vojaška agresija ter z njo povezane posledice in negotovosti povečujejo sistemska tveganja za finančno stabilnost. 

Ob krepitvi makroekonomskih tveganj zaznavamo tudi nadaljnje povečanje obrestne občutljivosti bank zaradi velikega porasta pretežno stanovanjskih kreditov s fiksnim obrestovanjem. Poleg tega posebej izpostavljamo tveganje, povezano z nepremičninskim trgom. Beležimo namreč visoko rast cen nepremičnin, ki so po naši oceni že precenjene, in stanovanjskega kreditiranja. 

V Banki Slovenije zato uvajamo ukrepe, s katerimi bomo na eni strani omejili prenos tveganj z nepremičninskega trga v bančni sistem, na drugi pa okrepili odpornost bank ob morebitni realizaciji tveganj. Ob tem obstoječe omejitve kreditiranja prebivalstva deloma tudi sproščamo prek spremenjenih pogojev za odobravanje izjem. V Banki Slovenije posebej opozarjamo, da je za splošno ureditev razmer na stanovanjskem nepremičninskem trgu potreben sistemski pristop na državni ravni.

Ključna sistemska tveganja za slovenski bančni sistem

Umirjanje gospodarske aktivnosti v začetku leta, ki je sledilo hitremu okrevanju ob vse manjšem vplivu epidemije, so v začetku leta stopnjevali ruska vojaška agresija in z njo povezane posledice in negotovosti. To je upočasnilo gospodarsko rast in ob negotovosti glede prenosa krize v prihodnje poslovanje izpostavljenih podjetij povečalo makroekonomsko tveganje.

V zadnjem letu se je izraziteje povečalo tveganje, ki izhaja iz slovenskega trga nepremičnin. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je v zadnjem letu namreč močno zvišala, s čimer so cene tako nominalno kot tudi realno presegle doslej najvišje dosežene ravni iz leta 2008. Rast stanovanjskih posojil gospodinjstvom se je ob tem močno okrepila – potem ko je bila v prvi polovici leta 2021 še zmerna (v povprečju 4,8 %), se je do konca leta zvišala na 9,1 %, do februarja letos pa že na 10,2 %. Ker se je v bilancah bank in hranilnic na račun zmanjšanja deleža posojil podjetjem v zadnjem desetletju bistveno povečal delež posojil gospodinjstvom, se je ranljivost bančnega sistema za morebitno korekcijo cen stanovanjskih nepremičnin povečala.

Velik porast fiksnega obrestovanja, predvsem na področju stanovanjskega kreditiranja (v tem delu se je fiksno obrestovanje povečalo za več kot polovico), povečuje obrestno tveganje. Banke opozarjamo, da morajo s tem tveganjem ustrezno upravljati.

V Banki Slovenije poudarjamo tudi, da bodo lahko negotovosti, povezane z rusko vojaško invazijo, v naslednjih četrtletjih dodatno okrepile tveganja v našem gospodarstvu in posledično bančnem sistemu. Kapitalska odpornost bančnega sistema ob še vedno visoki likvidnosti sicer ostaja srednja, vendar se ob morebitni zaostritvi razmer lahko poslabša. Ob tem dodajamo, da so med bankami v Sloveniji pomembne razlike v njihovi kapitalski ustreznosti.

Posledice vojne so se že v začetnem obdobju odrazile v likvidnostnih težavah Sberbank banke, vendar smo v Banki Slovenije stopnjevanje tveganj za finančno stabilnost pravočasno ustavili s hitro in uspešno rešitvijo banke.

Ukrepanje Banke Slovenije

V Banki Slovenije smo se na naraščajoča tveganja za finančno stabilnost, ki izhajajo iz nepremičninskega trga, odzvali s prilagoditvijo naše makrobonitetne politike. Pri tem opozarjamo, da je za celostno ureditev razmer na trgu nepremičnin potreben sistemski pristop na državni ravni. Na ponudbeni strani namreč Slovenija v primerjavi z državami evrskega območja beleži večdesetletni primanjkljaj stanovanjskih investicij, kar močno vpliva na cene nepremičnin. 

S svojim ukrepanjem bomo zagotovili, da bo imel bančni sistem dovolj kapitala za soočanje s povečanimi tveganji, hkrati pa omejujemo prenos tveganj z nepremičninskega trga v bančni sistem. Z ukrepi želimo nadalje preprečiti, da bi prekomerna rast stanovanjskega kreditiranja privedla do sproščanja kreditnih standardov.

Ključni poudarki našega ukrepanja so:

-  Uvedba sektorskega blažilnika sistemskih tveganj: Za povečanje odpornosti na naraščajoča tveganja, povezana s kreditiranjem prebivalstva, in gibanji na nepremičninskem trgu, je nujno potrebno, da imajo banke na voljo dovolj kapitala. Ta cilj zasleduje uvedba sektorskega kapitalskega blažilnika, ki stopa v veljavo s prihodnjim letom. 
-  S 1. julijem letošnjega leta uvajamo znižanje priporočenega razmerja med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, dane v zavarovanje (LTV), in sicer za 10 o. t. (z 80 % na 70 %). Ob tem za kreditojemalce, ki kupujejo primarno nepremičnino, še naprej velja dosedanje priporočilo, da LTV ne preseže 80 %. 

Obenem v Banki Slovenije nekoliko rahljamo omejitve na področju kreditiranja prebivalstva:

-  S 1. julijem bo možno kreditiranje tudi tistih komitentov, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska (seštevek 76 % bruto minimalne plače in zneska za vzdrževane družinske člane). Banke se lahko za to izjemo odločijo pri največ 10 % poslov. 
-  Kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino, popolnoma zavarovane z državnim jamstvom, bodo izvzete iz omejitev kreditiranja prebivalstva.

Uvajamo še nekaj drugih manjših prilagoditev; njihov opis je na voljo v publikaciji.

Slika: Prikaz tveganj in odpornosti