Gospodarska aktivnost v prvem letošnjem četrtletju ostaja zelo ugodna
V Sloveniji so se v prvem letošnjem četrtletju nadaljevala ugodna gospodarska gibanja. Poleg potrošnje gospodinjstev je domačo aktivnost še naprej krepilo izdatno investiranje, pri čemer pomemben delež odpade na gradbeništvo. Domače povpraševanje je poganjalo rast uvoza, ki je ostala še močnejša od sicer robustne rasti izvoza. Učinki ruske vojaške agresije v Ukrajini in posledičnih sankcij se tako za sedaj odražajo predvsem v visoki rasti cen energentov in surovin.
Po izrazitem povišanju ob koncu lanskega leta se je domača gospodarska rast v letošnjem prvem četrtletju pričakovano umirila, a ostala višja kot v evrskem območju. Četrtletno je znašala 0,8 %, kar je 0,6 o. t. več od evrskega povprečja. Medletno je bila 9,8-odstotna.
Zasebna potrošnja je ostala robustna – razmere na trgu dela so namreč ob zaposlenosti, ki je najvišja do zdaj, in zgodovinsko nizki brezposelnosti izrazito ugodne in podpirajo kupno moč gospodinjstev. Z ukinitvijo ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa se je dodatno okrepilo povpraševanje po storitvah, po drugi strani pa so težave v dobavnih verigah omejevale nakupe trajnega blaga, predvsem avtomobilov.
Visoka je ostala tudi medletna rast investicij, v strukturi katerih je opaziti okrepitev v gradbeništvu. Raven investiranja je sicer že bistveno nad predkriznimi vrednostmi. Na državno trošenje so še naprej vplivali izdatki za obvladovanje epidemije.
Rast izvoza se je umirila, a tudi v prvem letošnjem četrtletju ostala visoka. Domače povpraševanje pa je poganjalo rast uvoza, ki je bila tako še močnejša od sicer robustne rasti izvoza.
Med posameznimi dejavnostmi so h gospodarski rasti največ prispevale storitvene dejavnosti in gradbeništvo. Razlog za povečano aktivnost v zasebnih storitvah je med drugim visoka domača zasebna potrošnja, ob normalizaciji razmer v mednarodnem turizmu pa se je močno povečalo tudi število prihodov tujih gostov. Po šibkih lanskih gibanjih so gradbena dela na začetku letošnjega leta pospešila v večini segmentov gradenj kljub pomanjkanju delavcev in materiala. Zahtevnejše so postale razmere v predelovalnih dejavnostih, kjer se je medletna rast dodane vrednosti nekoliko upočasnila, skupna proizvodnja pa je ob izrazitih razlikah med panogami četrtletno stagnirala. Poslabšale so se razmere v proizvodnji avtomobilov in nekaterih drugih panogah, neposredno povezanih z avtomobilsko industrijo. Znižala se je tudi vrednost indeksa proizvodnje v energetiki, kjer so gibanja pogojena tako s cenovnimi pritiski kot tudi z ukrepom znižanja omrežnin v prvem četrtletju.
Učinki ruske vojaške agresije v Ukrajini in posledičnih sankcij so na realno gospodarstvo za zdaj razmeroma omejeni. Poslabšanju gospodarske klime v marcu je že aprila sledilo izboljšanje, večinoma so se zvišale tudi kratkoročne ocene pričakovanega povpraševanja. Glavnina šoka se tako odraža v višanju rasti cen energentov in surovin, kar prek izrazitega naraščanja uvoznih cen dodatno krepi (domačo) inflacijo.
Slika: Gibanje BDP v Sloveniji in evrskem območju
Vir: SURS, Eurostat.