Zeleni finančni načrt v organizaciji

25.05.2022 / Sporočilo za javnost

Pod vtisom okoljskih katastrof v zadnjih letih v ospredje prihaja iskanje načinov, ki bi omogočili utiranje gospodarstev v okoljsko manj obremenjujoče in bolj trajnostno delovanje. Eno od orodij, ki se v laičnih in strokovnih krogih vse pogosteje omenja, je zeleni proračun oziroma zeleni finančni načrt (angl. green budget). Ta omogoča odločevalcem, da lažje ocenijo okoljske posledice svojih proračunskih politik.

Kljub pogosti rabi teh izrazov je procesu priprave zelenega finančnega načrta predvsem na ravni organizacije v literaturi namenjenega relativno malo prostora, večji poudarek je na proračunih držav. OECD t. i. green budgeting opredeli kot proračunski sistem, ki uravna stroškovni in prihodkovni del, upoštevajoč podnebne cilje, in katerega okoljski učinki so pozitivni.

Zeleni proračun omogoča odločevalcem, da lažje ocenijo okoljske posledice svojih proračunskih politik. Na ravni podjetij in drugih organizacij je operacionalizacija implementacije bolj prepuščena izvirnosti sestavljavca finančnega načrta. Morda prav zaradi pomanjkanja literature in konkretnih predlogov na tem področju zeleni finančni načrt kot orodje izgublja svojo operativno moč spreminjanja delovanja organizacij.

Ključne faze poti do zelenega finančnega načrta organizacije bi poenostavljeno opredelili takole:

  1. izvedba analize stroškov in njihovo označevanje z vidika okoljskega vpliva;
  2. opredelitev jasnega in merljivega zelenega strateškega cilja;
  3. določitev letnih operativnih ciljev oziroma aktivnosti za doseganje zelene strateške ambicije;
  4. določitev zelenega finančnega načrta z zagotovitvijo sredstev za dosego zelenih ciljev (in omejitev aktivnosti z negativnimi posledicami za podnebje z manjšim obsegom razpoložljivih sredstev).

V prvi fazi organizacija izvede stroškovno analizo in identificira stroškovne postavke, ki so za okolje najbolj obremenjujoče. Z označitvijo tovrstnih stroškov, dobi pregled nad procesi, ki te stroške povzročajo in bodo v središču zelene preobrazbe.

V naslednjem koraku sledi določitev strateškega cilja, ki okoljski problematiki določi pomembno prioriteto v delovanju organizacije. Praksa dokazuje, da so organizacije uspešne pri zelenem delovanju, če najvišja vodstvena raven (uprava, direktorij, itd.) aktivno podpira okoljske cilje. Pomembna je merljivost ciljev, pri tem se organizaciji prepusti izbiro mere. Gotovo je eden izmed najpogosteje uporabljenih kvantitativnih ciljev zmanjšanje izpusta CO2. V iskanju lažje uresničljivih poenostavitev, je primeren cilj tudi zmanjšanje obsega stroškov glede na oceno, koliko CO2 izpustov povzroča ena enota stroškov za financiranje okolju neprijaznih aktivnosti.

Izredno pomembna je tretja faza implementacije, v kateri se določijo operativni cilji na ravni posameznih procesov in organizacijskih enot, ki jih upravljajo. Posebej izpostavljamo storitve organizacije, predvsem iz panoge bančništva in zavarovalništva, ki so delovno intenzivne in lahko zato svoj okoljski odtis znižajo s spremenjenim načinom izvajanja ključnih poslovnih procesov. Kot je pokazalo obdobje pandemije, lahko vzročno posledični vplivi iz naslova povečanega obsega dela od doma, ob ustrezni organizaciji in IT infrastrukturi, omogočajo okolju prijaznejše delovanje.

Četrti korak je namenjen nadgradnji poslovnega načrta v zeleni finančni načrt. Opredeljene cilje dopolnimo z oceno potrebnih resursov, ki jo finančno ovrednotimo. Finančni načrt je učinkovito orodje, ki s finančnimi omejitvami in vzpodbudami omogoča implementacijo okoljskih ciljev. S procesom priprave finančnega načrta organizacija na letni ravni usmerja svoje delovanje v doseganje strateškega cilja. Omejitve okoljsko manj zaželenih stroškov, ki jih finančni načrt prinaša, imajo takojšen učinek. S spremljavo realizacije finančnega načrta organizacija meri doseganje zastavljenih okoljskih ciljev, tudi realizacijo investicij, ki omogočajo bodoča zmanjševanja CO2. Kvantificirani so tudi stroški prehoda v bolj zeleno delovanje, kar je pomembno z vidika transparentnosti organizacij in podjetij. Glavna prednost zelenega finančnega načrta je, da temelji na splošno poznanem orodju utirjanja delovanja organizacije, kar izboljšuje učinkovitost njegovega delovanja in zmanjšuje stroške implementacije.

Shema 1: Grafični prikaz ključnih korakov poti do zelenega finančnega načrta organizacije

Več na to temo je na voljo v publikaciji Zeleni načrt v organizaciji.