Razmere v bančnem sistemu ostajajo ugodne

Trenutne ugodne gospodarske razmere so pozitivno vplivale na poslovanje bančnega sistema. Postopna normalizacija gospodarskih razmer in povečana zasebna potrošnja sta pomembno prispevali k upočasnitvi rasti vlog gospodinjstev in nefinančnih družb ter h krepitvi kreditiranja nebančnega sektorja. Na področju kreditiranja gospodinjstev je na rast pomembno vplivala okrepitev rasti stanovanjskih posojil. V publikaciji Mesečna informacija o poslovanju bank ugotavljamo še, da so banke v prvih štirih mesecih 2022 poslovale z nižjim dobičkom kot v enakem obdobju lani, in sicer predvsem zaradi nižjega dohodka in oblikovanja neto oslabitev.

Okrepitev kreditiranja tako nefinančnih družb kot gospodinjstev

Kreditiranje nebančnega sektorja se je v prvih štirih mesecih letos precej okrepilo in aprila doseglo 10-odstotno medletno rast. Aprilski prirast posojil je bil največji po oktobru lani in več kot dvakrat tolikšen kot povprečni mesečni prirast od aprila 2021 do marca 2022.

K tej rasti je največ prispevala rast posojil nefinančnim družbam (NFD), ki je aprila medletno dosegla 11,8 %,  posojila pa so bila za razliko od zadnjih mesecev namenjena za različne namene, vseh velikostnih razredov NFD in v večini dejavnosti NFD.

Rast posojil gospodinjstvom je aprila s 7,6 % medletno presegla raven pred izbruhom pandemije in je znova prešla med četrtino evrskih držav z najvišjimi rastmi. K temu je pomembno prispeval pospešek v kreditiranju prebivalstva s stanovanjskimi posojili, katerih medletna rast se je aprila zvišala na 11,4 %. Rast teh posojil se že več kot eno leto neprekinjeno krepi in je bila aprila za Litvo in Slovaško najvišja v evrskem območju. Medtem so se potrošniška posojila v zadnjih dveh mesecih zaradi velikega obsega odplačanih posojil sklenjenih v obdobju nadpovprečnih rasti povečala le v manjši meri, medletno pa je njihov obseg še naprej upadal. Aprila je bil manjši za 2,8 %, rast pa je bila ena najnižjih v evrskem območju.

Povečano kreditno aktivnost so banke financirale predvsem z zmanjševanjem likvidnih sredstev, ki jih imajo na računih pri centralni banki. S tem se je primarna likvidnost sicer zmanjšala, a kljub temu še vedno močno presega delež v bilančni vsoti pred začetkom pandemije.

Rast vlog gospodinjstev se vrača na raven pred pandemijo

V prvih štirih letošnjih mesecih se je nadaljevala medletna rast vlog gospodinjstev in NFD, vendar po nižjih stopnjah kot v prvih dveh letih po začetku pandemije. K upočasnitvi njihove rasti od lani dalje pomembno prispevata predvsem postopna normalizacija gospodarskih razmer in povečana zasebna potrošnja. Obseg vlog gospodinjstev se je letos do aprila tako povečal za 367 mio EUR, kar je primerljivo z enakimi obdobji v letih pred pandemijo. Njihova medletna rast se je tako skoraj izenačila z medletno rastjo vlog NFD, obe pa sta se v zadnjem enoletnem obdobju prepolovili.

Zniževanje rasti vlog gospodinjstev je prisotno tudi v vseh ostalih državah evrskega območja. Slovenija se uvršča med tiste države, pri katerih se je ob močnemu okrevanju zasebne potrošnje v zadnjem letu medletna rast vlog gospodinjstev najbolj upočasnila. Pričakujemo, da se bo ta trend, ob povečanem zasebnem trošenju in rastočih cenah življenjskih potrebščin, nadaljeval.

Ob tem Slovenija še vedno ostaja med državami evrskega območja, kjer med vlogami prevladujejo vloge na vpogled. Delež vpoglednih vlog je tako na zgodovinsko visoki ravni, saj se je zvišal na 88,3 % vseh vlog gospodinjstev in 83,4 % vseh vlog NFD. Visoka negotovost se bo najverjetneje odrazila tudi na bodočem obnašanju varčevalcev.

Nižji dobiček je posledica tudi oblikovanja neto oslabitev

Banke so v prvih štirih mesecih leta 2022 poslovale z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 132 mio EUR, ki je bil za četrtino nižji kot v enakem obdobju lani. Dobiček se je znižal zaradi nižjih prihodkov iz enkratnih učinkov in oblikovanja neto oslabitev in rezervacij, medtem ko se neto obrestni prihodki in neto prihodki iz opravnin v primerjavi z enakim obdobjem lani krepijo.  

Potem, ko je v lanskem letu k visokemu dobičku bank znatno (dve tretjini) prispevalo sproščanje oslabitev in rezervacij, je v negotovih razmerah lahko pričakovati njihovo nadaljnje oblikovanje. Trenutno je delež neto oslabitev in rezervacij v ustvarjenem bruto dohodku še zelo nizek, in sicer manj kot tri odstoten.

Slika: Rasti posojil po skupinah komitentov nebančnega sektorja in vrstah posojil

Vir: Banka Slovenije. 

Publikacija Mesečna informacija o poslovanju bank, junij 2022, je na voljo na povezavi.