Sporočilo za javnost po 514. Seji Sveta Banke Slovenije

Gospodarska in finančna gibanja, ekonomski odnosi s tujino,poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere

1. Svet Banke Slovenije je obravnaval tekoče nadzorniške zadeve.

2. Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel poročilo Gospodarska in finančna gibanja, junij 2014 ter Ekonomski odnosi s tujino, april 2014.

Gospodarske razmere v evrskem območju se izboljšujejo, vendar pa se hkrati kažejo znaki upočasnjevanja rasti v večini večjih svetovnih gospodarstev. Consensusove napovedi za evrsko območje ostajajo stabilne, pozitivna pa so bila tudi mesečna gibanja kazalnikov aktivnosti in zaupanja v aprilu oziroma maju 2014. Hkrati pa zadnje napovedi Consensusa in OECD kažejo na upočasnjevanje pričakovane rasti v ZDA, na Japonskem in v državah BRIK, kar povečuje tveganja za rast tujega povpraševanja. V zadnjem obdobju se zaradi dogodkov v Ukrajini in Iraku močno draži dolarska cena nafte. To lahko ob hkratnem zmanjševanju vrednosti evra poveča uvoženo inflacijo in upočasni rast zasebne potrošnje.

Postopno gospodarsko okrevanje se letos nadaljuje tudi v Sloveniji. V letošnjem prvem četrtletju se je dodana vrednost povečala v večini dejavnosti, četrtletno zmanjšanje BDP za 0,3 % pa je bilo zgolj posledica nižje ocene davkov na proizvode. Nadaljevala se je rast investicij v javno infrastrukturo, kar še naprej omogoča hitro rast gradbeništva. Ob spodbudnih gibanjih na trgu dela in nizki inflaciji okreva tudi aktivnost v večini zasebnih storitev, višja dodana vrednost v javnih storitvah pa je posledica nekoliko višjega števila zaposlenih. Hkrati je bila rast dodane vrednosti v industriji šibka in pod pričakovanji v primerjavi z rastjo izvoza. Rast izvoza ostaja visoka in ohranja presežek tekočega računa plačilne bilance na nekaj pod 6 % BDP. Postopno gospodarsko okrevanje se je glede na razpoložljive mesečne kazalnike nadaljevalo tudi v drugem četrtletju letošnjega leta.

Aprila letos se je število delovno aktivnih v primerjavi z istim mesecem lani povečalo prvič po začetku krize konec leta 2008, k čemur prispevajo predvsem nekatere storitve. Podatki s trga dela so ostali ugodni tudi maja 2014, saj se je število brezposelnih še naprej zmanjševalo in hkrati povečalo število zaposlenih. Nadaljuje se postopna rast nominalnih plač v zasebnem sektorju, kar ob nizki inflaciji pozitivno prispeva h kupni moči prebivalstva.

Medletna inflacija, merjena s HICP, je maja 2014 znašala 1,0 %, kar je 0,5 odstotne točke več kot aprila 2014. K višji inflaciji so največ prispevale cene energentov in dvig trošarin na tobak in alkohol ter spremembe nadzorovanih cen. Osnovna inflacija kljub zvišanju ostaja nizka in je pozitivna predvsem zaradi vladnih in administrativnih ukrepov (dvig DDV, trošarine in okoljski davki).

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ po metodologiji denarnega toka se letos zaenkrat zmanjšuje zaradi razmeroma visoke rasti prihodkov. Ta je le deloma odraz ugodnejših gospodarskih razmer, saj so bili prihodki medletno večji tudi zaradi preteklega zvišanja nekaterih davčnih stopenj in zaustavitve zniževanja davčne stopnje na dohodek pravnih oseb. Maja 2014 so na prihodke pozitivno vplivala vplačila koncesnin za radijske frekvence za mobilno telefonijo. Med odhodki se povečujejo investicije, sicer sofinancirane z evropskimi sredstvi, hkrati pa se še naprej povečuje tudi breme plačevanja obresti na preteklo zadolževanje. Zahtevana donosnost slovenske dolgoročne obveznice se je do sredine junija 2014 znižala na okoli 3 %.

Ugodnejša gospodarska gibanja ter stabilizacija razmer v javnih financah bodo ogroženi v primeru daljšega obdobja politične negotovosti in neizpolnjevanja zavez o nadaljnji fiskalni konsolidaciji ter izvajanju reform za povečevanje dolgoročnega potenciala gospodarstva. Zato je potrebno tudi v obdobju do oblikovanja nove Vlade skrbeti za izpolnjevanje danih zavez, predvsem pa preprečiti morebitno prekomerno trošenje države.

3. Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere.

Bilančna vsota bank se je aprila 2014 zmanjšala za 60 mio EUR. Banke so nadaljevale s predčasnimi poplačili obveznosti do Evrosistema iz naslova 3-letnih operacij dolgoročnega refinanciranja in z razdolževanjem do tujine. Vloge države so se začasno povišale zaradi rasti vlog preko noči pri bankah. Vloge gospodinjstev so se po razmeroma močnem prilivu v prvih dveh mesecih letošnjega leta marca in aprila nekoliko zmanjšale. Letošnji prirast vlog gospodinjstev je pozitiven, 242 mio EUR, ohranja se tudi njihova pozitivna medletna rast. Krčenje posojil nefinančnim družbam se je nadaljevalo, vendar bistveno počasneje kot v preteklih mesecih. Nadaljuje se nizka, a pozitivna rast stanovanjskih posojil, medtem ko se pri potrošniških posojilih ohranja negativna rast. 

V letošnjem letu se je neto obrestna marža bank opazno povečala, k čemur so pomembno prispevale nižje pasivne obrestne mere ter zniževanje obsega zadolženosti bank. Še vedno pa ni opaznega učinka na zniževanje posojilnih obrestnih mer, ki bi ga lahko pričakovali zaradi ukrepov ECB in procesov razdolževanja podjetij. Stroški oslabitev in rezervacij so bili nižji kot v enakem obdobju lani.Banke so prve štiri mesece 2014 zaključile z dobičkom iz poslovanja, ki je pred obdavčitvijo znašal 88 mio EUR.

4. Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Pregled finančnih računov 2008 - 2013. Pregled bo skupaj s podrobnimi podatki po institucionalnih sektorjih in finančnih instrumentih, metodologijo in procesom njihove sestave objavljen v letni statistični publikaciji Finančni računi Slovenije 2008-2013.