Vključevanje podnebnih tveganj v stresne teste v bankah in hranilnicah
V ECB in tudi Banki Slovenije nadaljujemo s prizadevanji za vključitev podnebnih tveganj v izvajanje svojih ključnih nalog. Tako je v okviru ECB letos za največje evropske banke potekala izvedba stresnih testov na temo podnebnih tveganj, za ostale pa vaja. Po zgledu ECB smo vajo za manjše banke in hranilnice izvedli tudi v Banki Slovenije. Gre za prvo tovrstno izvedbo stresnih testov oziroma vaj in je primarno namenjena ozaveščanju, razumevanju in identifikaciji pomanjkljivosti. Tako na ravni ECB kot tudi Slovenije je izvedba pokazala predvsem potrebo po boljši kakovosti in dostopnosti podatkov ter vključitvi podnebnih tveganj v interne procese poslovnih bank.
V okviru ECB so marca in aprila za največje evropske banke (med njimi ni slovenskih) potekali stresni testi na temo podnebnih tveganj, za preostale banke pa vaja. Izvedba je pokazala predvsem potrebo po večji kakovosti podatkov na tem področju. Banke in hranilnice bodo morale na tem segmentu vzpostaviti ustrezne in kakovostne podatkovne vire ter dosledno interno poročanje. Prav tako bodo morale podnebna tveganja začeti upoštevati v internem stresnem testiranju in tudi v ostalih relevantnih procesih. Več o rezultatih je na voljo na povezavi.
Po zgledu ECB SSM smo marca in aprila k vaji pristopili tudi v Banki Slovenije. V izvedbo so bile vključene manj pomembne banke, hčere bank v večinski tuji lasti ter SID banka. Skladno z ECB metodologijo je vaja obsegala dva modula. Prvi modul je predstavljal vprašalnik, katerega namen je bil pridobivanje podatkov o strukturi internega stresnega testiranja na temo podnebnih tveganj. Drugi modul je predstavljal izračun obrestnih prihodkov in prihodkov iz naslova opravnin (provizij), ki izhajajo iz ogljično intenzivnih sektorjev, ter izračun ocene financiranih emisij.
Podobno kot na ravni ECB tudi tu rezultati kažejo, da je vključitev podnebnih tveganj v stresno testiranje šele v zametku. Večina bank bo tovrstna tveganja v interne procese začela vključevati proti koncu 2022 ter v prvi polovici 2023. Banke se srečujejo predvsem s pomanjkanjem ustreznih in kakovostnih podatkov.
Ob upoštevanju omenjenih omejitev dostopnosti podatkov o toplogrednih izpustih na ravni posamezne družbe v Banki Slovenije ugotavljamo, da so banke v vzorcu v ogljično intenzivnih NACE sektorjih, kot jih je določila ECB, v letu 2021 ustvarile slabo petino obrestnih prihodkov in prihodkov opravnin (provizij). Navedeni podatek predstavlja tudi oceno deleža, ki bo dolgoročno najbolj podvržen tveganju tranzicije. Največ ustvarjenih prihodkov je izhajalo iz sektorjev, ki so zadevali oskrbo z električno energijo, trgovino na drobno ter skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti.