Sporočilo za javnost po seji Sveta Banke Slovenije, dne 22.04.2014

Nadaljuje se postopno gospodarsko okrevanje, povečana bilanca bančnega sistema

1. Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel poročilo Gospodarska in finančna gibanja, april 2014.

Razpoložljivi podatki za letošnje prvo četrtletje potrjujejo spomladanske napovedi Banke Slovenije in kažejo na nadaljevanje postopnega gospodarskega okrevanja Slovenije. Najpomembnejši dejavniki rasti so bili solidna rast izvoza ter okrevanje v storitvah zasebnega sektorja in v gradbeništvu. Verjetno zaradi prehodnih dejavnikov je februarja upadla industrijska proizvodnja, kljub temu pa poleg izvoza rastejo kazalniki zaupanja, prodaja na domačem trgu pa je stabilna. Kazalniki zaupanja se izboljšujejo že od začetka leta, z močnejšimi znaki okrevanja domačega dela gospodarstva. Slednje se kaže tudi v stabilizaciji presežka tekočega računa v BDP.

Inflacija je marca znašala 0,6 %. K nekoliko višji inflaciji v primerjavi s februarjem je prispevala višja rast cen industrijskih proizvodov brez energentov, predvsem kot posledica podražitev cen obleke in obutve. Ker gre za komponente, ki povečujejo osnovno inflacijo, je ta presegla povprečno v evrskem območju. Zaradi relativno majhnih pritiskov s strani povpraševanja, na kar pomembno vpliva še vedno nizka kupna moč gospodinjstev, kljub temu ni pričakovati izrazitejše spremembe v kratkoročnih inflacijskih gibanjih. Dokaj majhen bo tudi učinek zadnjih dvigov trošarin na inflacijo, ki po ocenah znaša 0,2 odstotne točke v 2014 in 0,1 odstotne točke v 2015.

Tudi dogajanja na trgu dela so bila februarja in marca obetavna. Marca se je brezposelnost zmanjšala, izstopalo je povečanje števila zaposlitev. Brezposelnost kljub temu ostaja visoka, na ravni okrog 127.000 oseb. Podjetja v predelovalnih dejavnostih so v začetku leta medletno izplačevala nekoliko višje plače. Za nadaljnjo krepitev konkurenčnosti bo pomembno, da prilaganje plač ne bo presegalo pričakovanega povečevanja produktivnosti, kar bo lahko hkrati prispevalo k odpravljanju nesorazmerij na trgu dela.

Po načrtih Vlade za fiskalno konsolidacijo naj bi primanjkljaj javnega financiranja letos znašal 4,1 % BDP, brez rekapitalizacije bank pa 3,2 %. To je manj kot lani, ko je primanjkljaj brez rekapitalizacije bank znašal 4,4 % BDP. Dolg države naj bi se letos z lanskih 71,7 % BDP povišal na 80,9 % BDP. Republika Slovenija je na začetku aprila izdala 3,5- in 7-letno obveznico na evrskem trgu v skupni višini 2 mrd EUR. Po izvedbi ukrepov za stabilizacijo razmer v bančnem sistemu so zahtevane donosnosti na izdane državne vrednostne papirje upadle, kar ob visokem presežnem povpraševanju kaže na večjo dostopnost države do financiranja na mednarodnih finančnih trgih. Kljub večji naklonjenosti mednarodnih finančnih trgov do Slovenije se morata reformni proces in konsolidacija javnih financ v smeri uravnoteženega delovanja na prihodkovni in izdatkovni strani nadaljevati.

 

2. Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel poročilo Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere

Bilanca bančnega sistema se je februarja drugi mesec zapored povečala. K povečanju so ključno prispevale vloge države in gospodinjstev. Vloge gospodinjstev so v prvih dveh mesecih leta narasle za 290 mio EUR, predvsem pri velikih domačih bankah, kar odraža povrnjeno zaupanje v ta del bančnega sistema. Priraste depozitov izkazujejo tudi majhne domače banke in hranilnice, s čimer je ustavljen trend selitve depozitov občanov od domačih proti bankam v večinski tuji lasti. Vloge naraščajo kljub zniževanju pasivnih obrestnih mer. Pričakovan ugoden učinek nižjih stroškov financiranja na pocenitev posojil za podjetja je že opazen pri velikih domačih bankah. 
Banke nadaljujejo z razdolževanjem na finančnih trgih, od začetka krize so skupaj odplačale za 11,3 mlrd EUR obveznosti. Obveznosti do tujih bank predstavljajo le še 12% bilančne vsote oziroma tretjino deleža pred nastopom finančne krize. Pet bank je marca predčasno delno poplačalo tudi obveznosti iz naslova triletnih operacij dolgoročnega refinanciranja pri ECB, s čimer se je znesek teh obveznosti znižal za 1,082 mlrd EUR. Kreditna aktivnost v prvih mesecih leta še ne kaže pomembnega preobrata, vendar se negativne stopnje rasti ne poglabljajo.