Izjava guvernerja po monetarni seji Sveta ECB

Gospodarstvo evrskega območja je letošnje leto zaznamovano s posledicami ruske vojaške agresije, ki je znatno oslabila gospodarsko aktivnost in okrepila inflacijo. Ta se ob spreminjanju razmer na surovinskih trgih in vse širši osnovanosti povečuje, ob drugih razlogih zlasti zaradi izjemne rasti cen energentov in hrane.

V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB odločili, da naredimo naslednji korak pri normalizaciji denarne politike in dvignemo ključne obrestne mere za 50 bazičnih točk. Dvigi obrestnih mer in njihov vpliv na pogoje financiranja bodo preprečili, da bi se trenutni inflacijski pritiski podaljšali preko srednjega roka. Za ohranjanje enotne in homogene transmisije naravnanosti denarne politike čez celotno evrsko območje pa smo sprejeli tudi nov instrument (TPI).

Gospodarske razmere so v evrskem območju v prvem polletju ob visoki inflaciji ostale solidne, obeti za tretje četrtletje pa ob povečani negotovosti nakazujejo upočasnitev rasti gospodarske aktivnosti. V luči posledic ruske vojaške agresije, zaostrenih razmer na energetskih trgih in še naprej prisotnih težavah na ponudbeni strani se namreč znižuje rast pričakovanega povpraševanja, še naprej pa se ohlaja tudi gospodarska klima. Navkljub tem tveganjem trg dela evrskega območja nakazuje celovitost dosedanjega okrevanja, ki se je začelo po sproščanju ukrepov, povezanih s pandemijo, saj je bila maja stopnja brezposelnosti s 6,6 % najnižja od uvedbe evra, pomanjkanje delavcev pa ostaja rekordno visoko.

Ruska vojaška agresija, močni stroškovni pritiski in nadaljevanje okrevanje domačega povpraševanja krepijo inflacijo in pričakovanja, kar prehaja na celotno košarico dobrin življenjskih potrebščin. Medletna inflacija je junija v evrskem območju pospešila na 8,6 %. K temu še naprej najizraziteje prispeva močna rast energentov, zaradi pomembne vloge energentov v proizvodnji hrane pa so njihove podražitve tudi eden izmed pomembnih razlogov za višje cene hrane. Obenem se ob širjenju inflacijskih pritiskov trendno povečuje tudi osnovna inflacija, ki je bila junija 3,7-odstotna. Kazalniki stroškovnih pritiskov vzdolž cenovne verige ostajajo zgodovinsko izrazito povišani, kar nakazuje, da bo inflacija še nekaj časa ostala na povišanih ravneh.

Člani Sveta ECB smo se včeraj odločili, da naredimo naslednji korak pri normalizaciji denarne politike in dvignemo vse tri obrestne mere za 50 bazičnih točk. Ta odločitev izhaja iz okrepljenih inflacijskih pritiskov in višjih inflacijskih obetov. Nadaljevanje normalizacije denarne politike bo primerno tudi v prihodnje, izhod iz okolja negativih obrestnih mer pa nam omogoča prehod na sprotno odločanje o nadaljnjih spremembah obrestnih mer. Te bodo odvisne od aktualnega razvoja dogodkov in analize, predstavljene na vsakokratnih sejah Sveta ECB.

S to odločitvijo – gre za prvi dvig obrestnih mer v zadnjih 11 letih – se v ECB pridružujemo centralnim bankam, ki so se zaradi globalnih inflacijskih pritiskov že odločile za zmanjševanje akomodativnosti denarne politike. Dvig obrestnih mer predstavlja pomemben korak v normalizaciji denarne politike v evrskem območju in korak v smeri izhoda iz obdobja nestandardnih ukrepov. Ti so bili v zadnjem desetletju uvedeni za spopadanje s šibkim makroekonomskim okoljem in prenizko inflacijo po svetovni gospodarski krizi, evropski dolžniški krizi in pandemski krizi. Nestandardni ukrepi ECB – programi nakupov vrednostnih papirjev, operacije dolgoročnejšega refinanciranja in negativne ključne obrestne mere – so v kriznih obdobjih pomembno prispevali k zagotavljanju ugodnih pogojev financiranja, ohranjanju stabilnosti cen oziroma preprečevanju škodljivih daljših obdobij deflacije.

S takšnim ukrepanjem bomo zagotovili stabilno rast cen, ki srednjeročno zagotavlja ustrezne pogoje delovanja tako za podjetja in prebivalstvo kot tudi za državo. Dvigi obrestnih mer bodo postopoma prehajali tudi v pogoje zadolževanja gospodinjstev in podjetij v Sloveniji. Medbančne referenčne obrestne mere, kot je na primer euribor, so namreč vezane na ključne obrestne mere denarne politike ECB, na referenčne medbančne obrestne mere pa so posledično vezane tudi obrestne mere za gospodinjstva in podjetja. Z višanjem stroškov zadolževanja pričakujemo, da se bodo dvigovale tudi obrestne mere na privarčevana sredstva v obliki depozitov. Z normalizacijo denarne politike se bodo povišali tudi stroški zadolževanja za državo, pri čemer pa so stroški financiranja tako za državo kot tudi za gospodinjstva in podjetja zgodovinsko gledano na nizkih ravneh.

Sprejet je bil tudi nov instrument za zaščito transmisije denarne politike (ang. Transmission Protection Instrument, TPI), ki je namenjen ohranjanju enotne in homogene transmisije naravnanosti denarne politike čez celotno evrsko območje, kar je predpogoj za doseganje inflacijskega cilja.

Že samo dejstvo, da obstaja nov instrument, podpira normalizacijo denarne politike.

V primeru, da bi nastopile razmere, v katerem bi dejansko uporabili danes sprejeti instrument, bodo nakupi v njegovem okviru v začetku osredotočeni na vrednostne papirje javnega sektorja s preostalo zapadlostjo med enim letom in deset let. Nakupi bodo možni samo v državah:

• ki niso v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem (ang. Excessive Deficit Procedure) oziroma upoštevajo priporočila Sveta EU za njihovo odpravo
• ki niso v postopku v zvezi s čezmernimi nesorazmerji (ang. Excessive Imbalances Procedure) oziroma upoštevajo priporočila Sveta EU za njihovo odpravo
• ki izkazujejo visoko verjetnost vzdržnosti javnega dolga tudi v prihodnje
• ki izpolnjujejo zaveze, predložene v njihovih načrtih za okrevanje in odpornost.

Obseg nakupov ne bo vnaprej omejen in bo odvisen od resnosti tveganj za transmisijo denarne politike. Implementacija nakupov bo potekala na način, da ti ne bodo vplivali na naravnanost denarne politike. O aktivaciji instrumenta bomo na podlagi skrbne presoje odločali v okviru Sveta ECB.

Člani Sveta ECB smo se za instrument odločili v razmerah povečane volatilnosti tržnih obrestnih mer. Te so posledica ekonomskih in geopolitičnih negotovosti, ki bi lahko oslabile delovanje transmisije denarne politike. Volatilnost se je odrazila tudi na trgu državnih obveznic. Za ponazoritev: slovenska 10-letna državna obveznica je z vrha, doseženega 14. junija pri 2,8 %, upadla na okoli 2,3 %, medtem ko 10-letna nemška z 1,75 % na 1,3 %. Nivoji delniških indeksov so se po padanju v preteklih mesecih stabilizirali. Bančno posojanje podjetjem in gospodinjstvom ostaja robustno. Obrestne mere na bančna posojila so zmerno porasle v vseh državah evrskega območja, a so še naprej blizu historično najnižjim vrednostim.

V Banki Slovenije oziroma celotnem Evrosistemu bomo še naprej spremljali razvoj makroekonomskega okolja in inflacijskih pritiskov. Vse svoje instrumente, tudi obrestne mere, bomo prilagajali razmeram ter makroekonomskemu in inflacijskemu izgledu. Hkrati bomo v Banki Slovenije – v okviru naših pristojnosti na področju makrobonitetne politike – še naprej prilagajali naše inštrumente tako, da bomo preprečevali kopičenje tveganj in s tem zagotavljali finančno stabilnost.

Pojasnila ECB so na voljo na povezavi.
Zakaj smo zvišali obrestne mere?