Komentar podatka o gospodarski rasti v drugem četrtletju

V drugem letošnjem četrtletju se je v skladu s pričakovanji Banke Slovenije nadaljevala visoka rast gospodarske aktivnosti. Podobno kot pretekla četrtletja je poleg potrošnje gospodinjstev domačo aktivnost krepilo izdatno investiranje. Domače povpraševanje še naprej poganja rast uvoza, hkrati pa se je kljub težavnim razmeram v mednarodnem okolju okrepila rast izvoza. Ob tem v Banki Slovenije izpostavljamo še, da so obeti glede gospodarske rasti v prihodnih četrtletjih ob nadaljevanju ruske vojaške agresije manj spodbudni. 

Gospodarska rast v Sloveniji ostaja ugodnejša od povprečja evrskega območja, kjer je četrtletna rast BDP po prvih ocenah znašala 0,7 % (v Sloveniji 0,9 %), medletna pa 4,0 % (v Sloveniji 8,3 %). Glavnina domače medletne gospodarske rasti je ponovno izhajala iz povečane domače potrošnje. Ugodni pogoji za rast zasebne potrošnje se namreč ohranjajo z nadaljevanjem padanja števila registriranih brezposelnih ter rastjo plač in ostalih dohodkov gospodinjstev. Ugoden pa je bil tudi začetek letošnje poletne turistične sezone, saj je bilo turističnih nočitev predvsem zaradi domačih gostov za skoraj petino več junija kot junija 2019.

Še naprej so se medletno krepile tudi investicije, ki jih podpirajo visoka stopnja izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, finančni presežki podjetij in močno negativne realne obrestne mere. Izdatna pa je tudi vloga države.

Medletna rast izvoza se je v primerjavi z začetkom leta nekoliko okrepila, kar je ugodneje od anketnih pričakovanj med predelovalnimi podjetji. Še naprej se je medletno hitro povečeval tudi uvoz, saj so agregati domačega povpraševanja ostali robustni.

Med posameznimi dejavnostmi se je med drugim nadaljevala rast prodaje v trgovini na drobno in v nekaterih prostočasnih storitvah, kar potrjuje tudi dvigovanje vrednosti kartičnih plačil in dvigov na bankomatih. Na visoki ravni v primerjavi z letom 2019 je po mesečnih podatkih še vedno tudi gradbena aktivnost.

Še naprej se po mesečnih podatkih povečuje tudi agregatna proizvodnja v predelovalnih dejavnostih, a po pričakovanjih manj intenzivno kot lani ob odprtju gospodarstva po umiku ukrepov, povezanih z omejevanjem širjenja koronavirusa. Na to vpliva tudi dejstvo, da se je tretjina predelovalnih dejavnosti ob zahtevnih razmerah v mednarodnem okolju v drugem četrtletju soočila z medletnim padcem proizvodnje.

V Banki Slovenije ugotavljamo, da so gospodarska gibanja skladna s pričakovanji iz naše junijske napovedi. Ob tem podarjamo še, da so ob nadaljevanju ruske vojaške agresije obeti bolj negotovi. Ob visoki inflaciji, oteženem dostopu do energentov in surovin ter zmanjševanju zaupanja med podjetji in potrošniki se namreč znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti v prihodnjem letu.

Slika: Gibanje BDP v Sloveniji in evrskem območju

Opomba: * Desezonirani in delovnim dnem prilagojeni podatki.
Vir: SURS, Eurostat.