Gospodarska gibanja v prvi polovici leta ugodna; pričakovanja za nadaljevanje leta manj spodbudna

V prvi polovici leta se je v Sloveniji skladno z napovedmi Banke Slovenije nadaljevala visoka rast gospodarske aktivnosti. Ob nadaljevanju ruske vojaške agresije in posledičnih sankcij v drugi polovici leta pričakujemo nekoliko nižje, vendar še vedno solidne rasti gospodarske aktivnosti. Inflacija vztraja na visokih nivojih tako v Sloveniji kot v širšem mednarodnem okolju. V teh okoliščinah se centralne banke, tudi Evropska centralna banka, odločamo za odločno nadaljnjo normalizacijo denarne politike. Svet Evropske centralne banke bo o nadaljnjem dvigu obrestnih mer odločal še ta teden.

V evrskem območju se je v drugem letošnjem četrtletju nadaljevala ugodna rast gospodarske aktivnosti. Industrijska proizvodnja se je v drugem četrtletju tekoče še okrepila, gradbena aktivnost pa se je, po visoki rasti v prvem četrtletju, začela umirjati. Julija in avgusta so se sicer že opazneje poslabšale razmere v storitvenih dejavnostih, saj se je povpraševanje po (nenujnih) storitvah že umirjalo. Ob nadaljevanju geopolitičnih napetosti so obeti za nadaljevanje leta, še posebej pa za prihodnje leto, bolj negotovi.

Ob nizki poletni likvidnosti vlagatelji na finančnih trgih največ pozornosti posvečajo pričakovanjem o prihodnjih centralnobančnih dvigih ključnih obrestnih mer ter skrbem glede visoke inflacije in upočasnjevanja gospodarske rasti. To je vodilo v padce naklonov krivulj donosnosti v ZDA in evrskem območju, vendar pa zahtevane donosnosti na državne obveznice zaradi normalizacije denarnih politik centralnih bank ostajajo višje kot na začetku leta.

Domače gospodarske razmere se gibljejo v skladu z napovedjo Banke Slovenije o nadaljevanju visoke gospodarske rasti v povprečju letošnjega leta. V drugem četrtletju je tako ta ponovno presegla povprečje evrskega območja. Podprta je bila tudi z neto tujim povpraševanjem, kar je povezano s pospeškom v izvozu storitev, med katerimi izpostavljamo potovanja. Hkrati so se poslabšale razmere za poslovanje v nekaterih panogah predelovalnih dejavnosti.

Ob nadaljevanju ruske vojaške agresije in posledičnih sankcij v Banki Slovenije v nadaljevanju leta pričakujemo nekoliko nižje, vendar še vedno solidne rasti gospodarske aktivnosti. Povprečje kratkoročnih modelskih ocen za tretje četrtletje nakazuje upočasnitev četrtletne rasti BDP na 0,3 % (z 0,9 % v drugem četrtletju). Na umirjanje kaže predvsem vrednost kazalnika gospodarske klime, ki je avgusta ostala negativna, pri čemer poudarjamo nižjo oceno naročil v predelovalnih dejavnostih in zadržanost potrošnikov pri večjih nakupih.

Na trgu dela zaposlenost ostaja rekordno visoka, brezposelnost je nizka. Podjetja v svoje poslovanje v veliki meri vključujejo tuje delavce – njihov prispevek k medletni rasti števila delovno aktivnih oseb brez samozaposlenih kmetov je junija dosegel dve tretjini. Rast plač ostaja zmerna.

Poslabševanje salda tekočega računa plačilne bilance se je v zadnjih mesecih zaradi hitre rasti izvoza potovanj ustavilo. Nadaljevala se je visoka rast nominalnega blagovnega izvoza s pozitivnimi gibanji v vseh glavnih skupinah proizvodov. Še močnejša so bila gibanja na uvozni strani, kjer izstopa blagovni uvoz iz Rusije, ki je bil junija zaradi visokih cen energentov desetkrat večji od mesečnega povprečja dvajsetletnega obdobja pred izbruhom vojne v Ukrajini. 

Ob visokih cenah energentov in vse večjem prispevku dražje hrane je inflacija v evrskem območju avgusta dosegla 9,1 %, v Sloveniji pa 11,5 %. V teh okoliščinah se centralne banke, tudi Evropska centralna banka, odločamo za odločno nadaljnjo normalizacijo denarne politike. Dvigi obrestnih mer in njihov vpliv na pogoje financiranja bodo namreč preprečili, da bi se trenutni inflacijski pritiski podaljšali preko srednjega roka. Svet Evropske centralne banke bo o nadaljnjem dvigu obrestnih mer odločal še ta teden.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil v prvih sedmih mesecih z 0,3 mrd EUR medletno občutno manjši, saj je bila rast prihodkov visoka, odhodki pa nižji zaradi manj plačil, povezanih z epidemijo. Glavno tveganje v prihodnjih mesecih in naslednjem letu so poslabšanje gospodarskih razmer in potencialni novi ukrepi za blaženje posledic energetske krize.

Podrobnosti v publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj, september 2022.